Kako se bodo v četrtek odločili britanski volivci? Ali bo država ostala članica Evropske unije ali bo prva zapustila evropsko združbo? Foto: Reuters
Kako se bodo v četrtek odločili britanski volivci? Ali bo država ostala članica Evropske unije ali bo prva zapustila evropsko združbo? Foto: Reuters

Politično gledano prinaša morebiten britanski odhod simboliko prve domine, ki resda prostovoljno izstopa, a je morda le avantgarda prihodnjih neprostovoljnih izstopov in degradacije zdajšnjega sistema. Ta sistem, prav imate, nikakor ni popoln, a je uokvirjen, deluje po ustaljenih in pričakovanih tirnicah in je sinonim za daljše obdobje miru oziroma relativno visoke stopnje varnosti.

Matjaž Trošt
Matjaž Trošt je dopisnik RTV Slovenije iz Bruslja. Foto: MMC RTV SLO
Slovenska predavateljica na Škotskem o »brexitu«

Marsikomu se je že zdaj zdelo, da se v Londonu obnašajo kot nekakšna sosednja galaksija, a da bi dejansko postali sosednja galaksija … Ta misel sproža nelagodje.

Britanski volivci imajo lahko delo. Glede na to, da si tako politiki kot ekonomisti in tudi akademiki niso enotni, kaj je bolje, se volivci (verjetno) odločajo na podlagi prepričanj, čustev in zaupanja politikom, ki so ali za ali proti. Ne vsi, seveda, marsikdo si na Otoku prav zdaj mane roke in mrko pogleduje predse, brska po spletu ter razmišlja o tem, kaj je bolje, kaj se bolj splača. Referendumska kampanja na drugi strani Rokavskega preliva je bolj ali manj pričakovana. Posploševanje in napihovanje, tudi laži. Na obeh straneh. In zdaj še ta nesrečni umor poslanke Jo Cox. Ozračje se je popolnoma spremenilo. Kar naenkrat se vsi sprašujemo, sprašujejo, ali je to posledica brezkompromisne (populistične) razprave o migrantih, beguncih, poenostavljanja politične razprave na »Boj«. Lahko, seveda, da je šlo za dejanje zablodelega posameznika, ki bi se tega dejanja morda lotil, četudi te zdajšnje vroče razprave ne bi bilo.

V zadnjem obdobju v VB poslušajo stališča o tem, kako Unija, Bruselj, jemljeta, medtem ko so britanski državljani zaradi priseljencev, beguncev in migrantov prikrajšani za službe, za varnost in kar je še takega, kar zaboli s prvim verzom. Takih razprav ne slišijo le v VB, mar ne.

Brez skrbi, ne skušam vas pretentati, da sem pri tem vprašanju nevtralen. Nisem in tudi vi ne bi smeli biti (za ali proti), čeprav je res, da na odločitev britanskih volivcev ne moremo in niti ne želimo vplivati. Menim, da je izstop iz Evropske unije, katerekoli članice, ne zgolj Združenega kraljestva, škodljiv in da ne prinaša nič dobrega. Ne glede na to, da je težko vnaprej ocenjevati škodo (ali koristi), ki bi jo prinesel tak korak, menim, da bi bila lahko škoda vidna tako na ekonomskem in političnem področju.

Ekonomsko gledano je Velika Britanija del velikega in kompleksnega trga, v katerem se z digitalizacijo povezovanje zgolj krepi, poglablja in še bolj prepleta. Odstranitev enega osrednjih delov bi bolela, tako VB kot EU. Kakšen bi bil učinek na evropsko ali slovensko gospodarstvo? Vprašanje, ali sploh, a možnost obstaja. Škoda je lahko posredna. Finančni trgi delujejo tudi (ali pa v veliki meri) po psiholoških načelih, ekonomska potrošnja državljanov je vezana na občutja. Simbolika izstopa iz EU vpliva na podobo EU, morda tudi evra, čeprav VB te valute nima. V trenutku, ko vpliva na evro, vpliva na vašo denarnico. Ni nujno, je pa možno. Nestabilnost navadno ne deluje dobro.

Politično gledano prinaša morebiten britanski odhod simboliko prve domine, ki resda prostovoljno izstopa, a je morda le avantgarda prihodnjih neprostovoljnih izstopov in degradacije zdajšnjega sistema. Ta sistem, prav imate, nikakor ni popoln, a je uokvirjen, deluje po ustaljenih in pričakovanih tirnicah in je sinonim za daljše obdobje miru oziroma relativno visoke stopnje varnosti. Prihodnje leto bodo volitve v Franciji. Populisti (težko bi jim resno rekli evroskeptiki, če predpostavimo, da je skepsa utemeljena na resnih podlagah) trkajo na vrata vlad v več državah Evropske unije. Krizna obdobja, ki se kot veriga vrstijo drugo za drugim, krnijo občutke »evropskosti«, solidarnosti in povezanosti ter odpirajo vrata še pred nekaj leti, še meseci, nepredstavljivim diskurzom in tehničnim oviram.

Dopuščam pa možnost, da bi morebiten britanski izstop iz Unije deloval kot šokterapija ter povzročil resnejše reforme znotraj siceršnje Evropske unije.

Pred britanskim premierjem Davidom Cameronom, ki se je pred meseci dogovoril o reformiranem obstanku VB v EU, je resen preizkus. Odločitve volivcev, ko bodo v škatle tlačili listke s svojimi prepričanji in s tem morda tudi našo usodo, je težko predvideti, še posebej, ko gre za referendum. Če se bodo volivci tako odločili, bodo evropski voditelji storili vse, da bo Velika Britanija izstopila skozi zadnja vrata. Čim bolj tiho in brez posnemovalcev. V Bruslju je sicer večina za to, da ne bi nikoli izvedeli, kje so ključi teh vrat.

Politično gledano prinaša morebiten britanski odhod simboliko prve domine, ki resda prostovoljno izstopa, a je morda le avantgarda prihodnjih neprostovoljnih izstopov in degradacije zdajšnjega sistema. Ta sistem, prav imate, nikakor ni popoln, a je uokvirjen, deluje po ustaljenih in pričakovanih tirnicah in je sinonim za daljše obdobje miru oziroma relativno visoke stopnje varnosti.

Slovenska predavateljica na Škotskem o »brexitu«