STA-jev prenos je namreč urbi et orbi pokazal, da sprenevedanja ni več. »Naš cilj je prevzem RTV,« je bilo jasno rečeno, eden od udeležencev tribune pa je, kot da bi se za hip spozabil, da gresta slika in ton v svet, razkril pomenljivo (beri; grozečo) ugotovitev: »Jebeno več nas je k´t njih. Njih je samo ene par. In vemo točno, kateri so.« Ostrina obrazne mimike in žugajoč kazalec nakazujeta na strašljivo iskrenost izrečenega. Zaposleni na RTV, ki niso na aktivistični liniji, niso brezbrižni na izrečeno. Doživljajo stisko in tesnobo. Razmišljajo o prijavi. Sicer pa isti diskutant v naletu nadaljuje: »Ko rečejo, da Goloba ne bomo ´mel´, mi rečemo, da ga bomo ´mel´ – seveda ga bomo mel´. Zakaj ostali tega ne naredijo?«

In glejte, in kdo bi mislil, nekaj ur prej v javnost priroma skupna izjava Roberta Goloba in prvakov KUL-a, v kateri, kot bi bili v sozvočju s poanto javne tribune, ugotavljajo, da se na RTV ruši demokracija. V izjavi med drugim piše: »Zato se s svojo javno izraženo podporo zavezujemo, da bomo takoj po volitvah ustvarili nov zakonski okvir, ki bo omogočil profesionalno in neodvisno delo novinark in novinarjev RTV Slovenija brez vmešavanja politike v njihovo delo in strokovno vodenje javne medijske hiše.« Škoda samo, da jim ni kdo povedal, da se takoj po volitvah ne bo dalo nič narediti. Najprej je treba zmagati. Po tem se je treba prešteti in našteti vsaj 46 glasov. A to ni še nič. Napisan zakon je treba spraviti v javno obravnavo, pozneje sledi glasovanje, na vrsto pride Državni svet, pa morebitni referendum in tako naprej.

Skratka, utopija vsebine pisma, ki ga podpisujejo v KUL-u in Gibanju Svoboda, je neizmerna. Verjetno gre ga zavestni spregled »podrobnosti«, ki daje tistim, ki v zmagi sedanje opozicije vidijo odrešenika, lažno upanje. Je pa čisto mogoče, da je izražena politična podpora mišljena resnično in v dobri veri. Vsaj Robert Golob misli hudo resno, saj je pred mikrofoni N1, 24UR in TV Slovenija zakonodajne spremembe napovedal še pred oblikovanjem vlade. A mislite, da so mediji, razen izjem, zastrigli z ušesi? A ga je kdo vprašal, kako misli izvesti to proceduralno akrobatiko?

Ostanimo še pri pismu štirih plus enega. V njem obravnavajo tudi kadrovske postopke na RTV Slovenija. Izjavljajo, da je šlo pri imenovanju vodstvenih organov za sistematično kršenje zakonov in predpisov. Med drugim tudi v primeru pisca teh vrstic, čeprav je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, istega dne v postopku za izdajo začasne odredbe ugotovilo, da spremembe izvedbenega akta o delovanju MMC, ki so začele veljati 31. 1. 2022, niso v neskladju z Zakonom o RTV Slovenija ali Statutom RTV SLO. Ampak, očitno ni važno, kaj je res, važno je protestirati, obtoževati in kritizirati.

Doslej naj bi veljalo, da je dovolj, da ima RTV svojo lastno kadrovsko in pravno službo. Ampak peterica ve očitno več. Radi bi bili uredniki, direktorji, programski svetniki, kadroviki in nadzorniki v enem. Ampak to očitno ni problem. To, da se poslanci KUL-a spravljajo nad novinarje RTV, ni problem.

Zaokrožimo pričujoč preplet politike in novinarstva s sredino javno tribuno s pomenljivim naslovom »Mi nismo in ne bomo nikogaršnji hlapci«. Njena vsebina je, hvala bogu, javno dostopna na YouTubu in drugih internetnih platformah. Dragocenost posnetka ni le v njeni tonski vsebini, pač pa tudi v revolucionarnosti obrazne mimike govorcev. Posebej teatralen je nastop prejšnje direktorice, ki pove, da je ob ogledu zadnjega Studia City jokala.

Sicer bi pričakovali, da bi organizatorji na tribuno vsaj za vzorec povabili tudi koga od tistih, na katere so letele puščice, ampak pustimo malenkosti. Predstava ne bi bila več popolna.

In ob koncu tribune, da ne bi ostalo trohice dvoma, novinarka z radijske strani pove: »Če ne zmagamo, je konec javne RTV«. Doslej sem mislil, da tisti, ki ne zmaga (za kakršnokoli obliko merjenja moči že gre), nasprotniku pač čestita.

Kak vik in krik, da morajo moči združevati sindikati, aktivi, STA s Kaduncem na čelu, Šarec, Bratušek, Fajon, Mesec in Golob. In to za tistih »ene par«, ki jih je na RTV. Pa saj je človek danes že vsega navajen. Tudi to, da hočejo Bojana Požarja spraviti na hladno in da Blažka Mueller Pograjc ob predstavitvi Zorana Jankovića na programskem kongresu Gibanja Svoboda o njem pove: “Kot Ljubljančanka sem zmeraj vesela, kadar ga srečam. Kot ženska tudi.«