Ayn Rand

Michelle Marder Kamhi je trmasta, pogumna in razgledana ženska. Večina umetnostnih kritikov po svetu je že zdavnaj utihnila (in si o sranju, s katerim nas pita sodobni umetniški esteblišment pač mislijo svoje) ali pa so se zlili s kustosi, umetniki in občinstvom v enovito žgoleč in konformen zborček, ki umetniško kramo, s katero nas posiljujejo po 'bienalih' (poklon izjemam, kakršen je bil zadnji Grafični v Ljubljani!), vedno znova ubesedijo kot 'inovativno', 'cutting edge', ali 'breaking new ground'.

Ne Marderjeva. Ta pripada majhni, uporniški skupini neodvisnih kritikov. Zdaj je s pomočjo Kickstarterja zbrala dovolj denarja za novo knjižno izdajo Kdo pravi, da je 'tisto' umetnost?

Marderjeva svojo teorijo postavi na ozadje estetske teorije Ayn Rand. Zdaj bodo zagrizeni levičarji skočili pokonci, saj velja Randova za ideologa ameriške desnice, še posebej čajankarjev. Randova je bila predvsem kontroverzna in odbita ruska emigrantka, ki pravzaprav spomni na teozofinjo Blavatskyjevo.

Po Randovi in Marderjevi je umetnost nekaj, kar je vedno treba šele ustvariti. Po tej definiciji iz množice, ki ji rečemo umetnost, seveda odpade vsa konceptualna umetnost od Duchampa naprej. Ampak Marderjeva gre še naprej: tudi abstraktna umetnost ni umetnost. Umetnost je po definiciji reprezentativna.

Sam imam ob teoriji Marderjeve nekaj močnih pomislekov.

Obstaja slikarski jezik. Nekateri znajo ta jezik brati. To je tisto, na kar mislim, ko rečem, da znajo gledati. S tem jezikom slikar vzpostavlja slikarske pomene, ki so mediju specifični. Mondrian, Malevič ali Motherwell in Pollock na platnih ne vzpostavljajo nikakršne nove resničnosti, zato je njihovo brezoblično slikarstvo tudi brezpomensko. Marderjeva temu, kar počnejo našteti in številni drugi, reče preprosto dekoracija ali dizajn.

Ni pa mogoče reči, da je vsa abstraktna umetnost dekoracija. Takšna je praviloma neuspešna abstraktna umetnost. Natančneje: abstraktna umetnost je neuspešna zato ali takrat, ko se sesede v dekorativnost. Marderjeva stavi na reprezentativno umetnost. Ampak kot da se ne zave, da obstaja tudi neuspešna reprezentativna umetnost: ta je neuspešna prav zato ali takrat, ko se sesede v ilustrativnost.

Jasnih meja med kategorijami ni. Gre za zveznost.

Seveda so se oglasili kritiki. Eden je kritično zapisal, da je Marderjeva popolnoma odmaknjena od "intelektualne klime sodobnosti". Drži, prav za to gre. Odmik od te in takšne klime je pravzaprav nujen.