an upora ali dan velike prevare, dan zmage ali dan zločina?

Predstavniki slovenske oblasti so na zborovanjih ob dnevu zmage pretekli vikend v svojih nastopih skrbno izbirali besede, da ne bi žalili spomina na pobite domobrance v zgodnjem poletju 1945. Sam dogodek, 70-letnica zmage nad fašizmom in nacizmom, je tako ostal na obrobju dogajanja, predsedniki so glede na prejšnje jubileje radikalno spremenili svojo retoriko. Nekaj malega o skupnem boju z zavezniki, malodane ničesar o vseljudski Osvobodilni fronti, dobesedno ničesar o partizanski vojski, prav tako ničesar o porazu predvojne in medvojne meščansko klerikalne slovenske politike. Pač pa veliko o dogajanju po koncu vojne. Predstavnikov tako imenovane desnice navzlic spravljivosti politične elite na proslavah ni bilo videti.

Slavnostni govorniki so spregledali, hote ali nehote, da gre pri vsem tem za dve poglavji zgodovine. Eno je vojaška zmaga nad fašizmom, nacizmom in kolaboracijami, drugo (vendar ne drugorazredna tema) pa je partijska uzurpacija oblasti takoj po koncu vojne, krvavi obračun z domačim nasprotnikom, uzakonitev državnega terorizma.

Ali se v luči tega nesrečnega dogajanja vendarle smemo veseliti zmage nad morda največjim zlom v zgodovini človeštva? Odgovor je nedvoumen: seveda se smemo. In moramo. To je tako, kot bi se vprašali, ali se smemo veseliti obletnice slovenske osamosvojitve, čeprav so nas politična in gospodarska omrežja okradla, povzročila moralni kolaps in četrtino državljanov pahnila v nesluteno revščino. Odgovor je jasen: veselimo se svoje lastne države, veselimo se osamosvojitve, ponosni smo na osamosvojitelje, ki ob odhodu iz Jugoslavije gotovo niso imeli v načrtu tega, kar se nam je leta pozneje zgodilo.

Televizija Slovenija je ob poročanju o visokih zgodovinskih obletnicah ubirala srednjo pot. Nekaj zanosa, nekaj bridkega spomina in velika mera previdnosti. Kljuke naših studiev so si podajali akterji in protagonisti enih in drugih, partizani in domobranci, predstavniki borčevske organizacije in Nove slovenske zaveze, zgodovinarji leve in zgodovinarji desne provenience. Da bo volk sit in koza cela. Da bo v majskem veselju tudi primerna količina novembrske žalosti. Izpolnjena je bila naša stara mantra: nismo srečni, če nismo nesrečni.