Nihče si na svoje dvorišče ne želi skupine neznancev, ki prek telefonov skoraj neposredno prenašajo dogajanje, podobno resničnostnemu šovu. Toda to je bilo razmeroma agresivno motenje posesti.

Šišenski kmet, šokiran ob nenapovedanem vdoru aktivistov, ni kriv ničesar. Pred 50 leti je bilo okrog kmetije še podeželje in gre za eno redkih kmetij, ki jo urbanizacija še ni izrinila. Res mu aktivisti niso naredili materialne škode. Pa vendar je danes na kmetijsko-gozdarski zbornici iskal pravno pomoč. Več kmetov pa je klicalo, da se počutijo ogroženi.

Upor aktivistov je ideološki in precej enostranski. Niso se rodili v pomanjkanje in so popolnoma odtujeni od proizvodnje hrane. Njihova osnovna ideja je ukinitev živinoreje. Ta je v Sloveniji tradicionalno pomembna panoga kmetijstva. V letu 2018 je prispevala 43 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. To je tudi zgodovinsko kulturno pogojeno in prilagojeno naravnim danostim podalpskega prostora z velikim deležem travinja in neprimernih njiv za pridelavo poljščin. Prav paša živali ohranja travinje pred zaraščanjem in pestrost habitatov. Argumenti proti živinoreji držijo bolj za države z velikimi njivskimi površinami Zahodne Evrope in Ameriko kot za Slovenijo.

Milenijci v protestih naslavljajo teme, ki jih politični establišment in močni centri kapitala ignorirajo. Zahtevajo ukrepanje proti podnebnim spremembam, prenehanje brezmejnega izkoriščanja naravnih virov in brezčutnega izkoriščanja živali, kar je bilo tudi bistvo včerajšnje akcije.

Tovrstna gibanja svetovnih razsežnosti se z vztrajanjem pri argumentih, ki opravičujejo staro ureditev, stare ekonomske odnose in stare vrednote, verjetno ne bodo ustavila, morda pa bi jih morali vzeti bolj resno.