Čez cesto na 43. ulici me je presenetila množica reportažnih avtomobilov, kamer in reflektorjev, bilo je več kot očitno, da se v OZN-u dogaja nekaj velikega. Čeprav je na okrogli mizi ob objavi poročila o napredku žensk poleg Melinde Gates blestela tudi nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar, mi je ob prvem pisku telefona postalo jasno, zakaj množica medijev: V mestu je Hillary Clinton!

Pred govorniškim podijem pred veliko tapiserijo Picassove Guernice pred varnostnim svetom je bila gneča, kot da se pripravlja tretja svetovna vojna. To je bil prvi javni nastop Hillary Clinton po izbruhu afere o njenih tisočih izbrisanih elektronskih sporočilih, medtem ko je bila državna sekretarka. Clintonova se je po razkritju New York Timesa za več kot teden dni zavila v pomenljiv molk, ki ga, ko gre za Clintone, nismo vajeni.

A kmalu je postalo očitno, da je duh ušel iz steklenice in da je le vprašanje časa, ko bo Clintonova morala stopiti pred novinarje. Po enournem čakanju je z narejenim širokim nasmehom stopila na oder, prebrala uvodno besedilo in ugotovila, da bi bilo morda primerneje, če bi ameriška državna sekretarka svojo službeno elektronsko pošto hranila na vladnih strežnikih, in ne na zasebnem, v newyorški kleti družine Clinton.

Kljub samozavestnemu nastopu je bila zadrega Clintonove več kot očitna, njeni naučeni odgovori pa so dajali vtis, da je "prisrčno" srečanje z mediji sprejela kot nekaj nujnega, neizogibnega, kar sicer spada v posel javnega delovanja, četudi bolj spominja na odhod na morišče. Clintonova je prepričana, da afere iz časa pred več kot tremi leti ne bi izbrskali ali pa vsaj ne bi končala na naslovnicah vseh največjih ameriških časopisov, če ne bi šlo za Hillary Clinton, predsedniško kandidatko.

Kljub trudu Hillary Clinton nenaklonjenih medijev se je afera čez nekaj dni izpela in ni bistveno načela njene nedvomne popularnosti, ki je že zdavnaj prerasla okvire čiste politike. Clintonova je tako še vedno, ne le v demokratski stranki, ampak tudi v primerjavi z republikanskimi predsedniškimi kandidati, daleč pred vsemi. Njena nedeljska uradna razglasitev predsedniške kandidature je njeno vodstvo samo utrdila.

Hillary Clinton se je s predsedniško kandidaturo neuradno ukvarjala že vsaj od marca 2011, ko je izstopila iz nevarne dnevne politike in napovedala, da v primeru Obamovega drugega predsedniškega mandata ne bo več državna sekretarka. Njeni sovražniki, in teh ni malo, ugotavljajo, da v bistvu misli na vrnitev v Belo hišo ni opustila nikoli. Niti pred osmimi leti, ko jo je v demokratski stranki premagal relativno neznani, temnopolti senator iz Illinoisa Barack Obama.

Vse izjave Clintonove, nastopi v javnosti, pa tudi pomenljiv molk, ko gre za protislovne teme, so bile jasno znamenje, da za Clintonovo že lep čas ni bilo vprašanje, ali kandidatura, ampak predvsem kdaj in kako. Zgodba z začetka leta, češ da "politična zver najvišje vrste", kot je Hillary Clinton, razmišlja o tem, da bi več časa posvetila vnukinji Charloti, je izzvenela kot ponesrečena šala.

Clintonova je že pred razglasitvijo določila tudi sedež svojega volilnega štaba, ki bo v newyorškem Brooklynu, natančneje v njegovem elitnem predelu Brooklyn Heights. To je vse prej kot siromašen del mesta kjer cene ne zaostajajo za Manhattnom, in dežurni kritiki bodo v tem zagotovo našli nov dokaz, da je Clintonova v svojem bistvu kandidatka vplivnih in premožnih elit, ki, seveda z razlogom, vlagajo vanjo.

Nekdanji Obamov volilni strateg, "čudežni in nenasitni" 35-letni Robby Mook, ki ga je izbrala Clintonova, naj bi v prihajajočem letu in pol porabil za kampanjo dve milijardi in pol dolarjev. Ni torej naključje, da je tarifa za javni nastop vsakega od zakoncev Clinton najmanj petdeset tisoč dolarjev …
Če odmislimo najboljše volilne stratege, Robby Mook je le eden, je seveda daleč najmočnejše orožje Hillary Bill Clinton. Čeprav daleč od življenjskih moči kot v času Monice Lewinsky je Bill Clinton še danes magnet za množice, karizmatičen govorec, ki se še vedno smeje z naslovnic in jih spominja na stare dobre čase in ki je v javnih nastopih še vedno sposoben zasenčiti tako Obamo kot tudi Hillary.

V nasprotju s pred osmimi leti, ko je ogorčen zaradi ponižujočega poraza Hillary javno komaj prikrival prezir do Obame, je tokrat obljubil, da se bo discipliniral in zatrl svoj ego. Podredil se bo ženini volilni strategiji, govoril bo, ko bo treba govoriti, in molčal, ko bo treba molčati, morda malce svetoval, če mu bo kdo prisluhnil … In tako kot je navada v ameriški politiki, na vseh zborovanjih, v dobrem in slabem, bo poleg Hillary prišla bo tudi Chelsea, če pa morda Clintonovi ne bodo našli varstva, bodo zagotovo pripeljali tudi Charlote!

Za 67-letno Hillary se je z nedeljsko uradno razglasitvijo kandidature začela izčrpavajoča predsedniška kampanja, ki bo trajala do novembra prihodnje leto. V nasprotju s pred osmimi leti je tokrat v od New Yorka več tisoč km oddaljeno Iowo odpotovala s kombijem, in ne s helikopterjem.

Robby Mook je odločil, da bo Hillary, ki bo sicer za volilno kampanjo porabila milijarde, tokrat "ljudska!". Medije so že preplavile "naključne" fotografije varnostnih kamer v eni izmed hitrih restavracij ob avtocesti proti Iowi. Na fotografiji "neznana" gospa s sončnimi očali pri pultu sama naroča mehiško hrano. Samo enkrat lahko ugibate, kdo je to!