Predvidevamo seveda, da ima prestolonaslednik Charles vsaj tako dobre gene, tako po očetu, 92-letnem vojvodi Edinburškem, kot po materi, britanski kraljici.

Britanski imperij je na začetku prejšnjega stoletja predstavljal skoraj četrtino svetovnega prebivalstva, njegova ozemeljska celovitost je obsegala ozemlja na praktično vseh kontinentih. Medtem ko so po Evropi razpadali imperiji, med drugim ruski in habsburški, ter druga majhna kraljestva, je britanski vstopal v novo povezavo. Tedanji kralj George VI., ki ga zgodovinarji radi imenujejo tudi jecljavi George, je strastno verjel v svobodo nekdanjih kolonij v okviru nove integracije. Tej danes ponosno poveljuje njegova prvorojenka, kraljica Elizabeta druga, in okoli tri milijarde Zemljanov združuje v Commonwealth.

Britanska kraljeva družina je predvsem v zadnjih letih večkrat dokazala, da zna narediti šov. Svetovna pozornost je bila pred dobrima dvema letoma vpeta v “poroko stoletja”, lani v slovesnosti ob praznovanju bisernega jubileja vladanja monarhinje, zdaj ob rojstvu tretjega v vrsti za prestol. Svetovne medijske hiše so pokrivale vsako minuto, med najbolj obsedenimi so bili Američani, Japonci in Kitajci. Med evropskimi kolegi so se posebej gnetli Španci, Danci in Nemci. Več dni smo stali na več kot 30 stopinjah Celzija, prvi lažni alarm je bil v sredo, 10. julija. Stanje je bilo naravnost obsedeno.

Osebno nisem bila pod velikim pritiskom, saj sem sproti dobivala mešane informacije, tudi da se naj že malo umirim, kajti, koga pa to zanima, kraljevi otrok! Ok, dragi moji, ali želite še eno zgodbo iz Londona o tem, kako v Cityju napovedujejo sramotno prihodnost naši državi zaradi hokusa pokusa v gospodarstvu, ali bi morda raje imeli zgodbo o tem, kako Cameron naklada v parlamentu oziroma na svojih političnih srečanjih? Mar niste veseli, da lahko po dolgem času poročam še o nečem pozitivnem in neobremenjujočem?

Britanci so ponosni na svojo tradicijo, monarhijo in narod. Konec oktobra si pripnejo makov cvet v spomin na vse padle vojake, ki so umrli za domovino, kjer koli že, na bojnih poljih. Pri nakupu tega cveta v plastični obliki prispevajo nekaj kovancev, kolikor si pač lahko posameznik privošči; če je pet penijev, potem je to to. V škatlo za dobrodelne namene gre vsak kovanec.

Pred kratkim sem bila na praznovanju 125. obletnice društva tujih novinarjev v Londonu. To društvo so nekoč ustanovili francoski novinarji, ki so v London prišli poročat o Jacku Razparaču. Pogovori so tekli v zelo zanimive smeri, dokler me ni višji britanski uradnik vprašal, če poznam K. M. Pa sem rekla, da sem možakarja spoznala in da sicer ni "My cup of tea, different generation". Pa je uradnik nadaljeval: "Menda Slovenci zahtevate opravičilo od naše države za povojne poboje?" V tem trenutku me je oblilo, bilo mi je neprijetno in če se prav spominjam, se mi je začelo zapletati. Pogovor je prekinil zunanji minister Hague, ki mi je po naključju segel v roke, vprašal, od kje sem in kam me bodo poslali po Londonu. Pa sem mu povedala, da sem iz dežele lipicancev ter da so beli konji tudi znak svobode in miru. Zaželel mi je vse dobro. Vprašanje: "Zakaj nas noben britanski premier ne obišče? Ker se boji, da ga bodo vprašali o povojnih pobojih?" Britanci so ponosni na zmago. Zmagali niso zgolj enkrat. Verjetno ni naključje, da sta se temeljna zakona svetovnih demokracij, Habeas Corpus in Magna Carta, ustoličila prav na otoku.

Včasih se mi zdi, da Jugoslavija ne bi nikoli razpadla, če bi vlagali v železnice - si predstavljate hitri vlak Ljubljana-Beograd, ki bi vozil 2 uri in 15 minut? So narodi, ki nimajo povezav, in so narodi, ki povezujejo zunaj svojih meja, če ne drugače, pa z rojstvom ...

Britanska kraljeva družina bi se najverjetneje med prvimi predstavila z vesoljci, če bi prišli. S poroko z navadno Kate Middleton se je povezala z drugimi plebejci. Bodoči monarh kralj George sedmi (Alexander Louis) bo morda nekoč - če bo prišlo do "Star wars" -, zmagal, kot se spodobi. Slovenci pa po karantanskem ne želimo več novega momenta. Zato pa se nekateri lahko veselimo z britanskim, drugi pa ga jezno zavračajo.