Število Marijinih podob se je močno povečalo v 17. in 18. stoletju. Foto: EPA
Število Marijinih podob se je močno povečalo v 17. in 18. stoletju. Foto: EPA
Sestra Romana Kocjančič, voditeljica oddaje Obzorja duha
Sestra Romana Kocjančič, voditeljica oddaje Obzorja duha. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Teh milosti pa je še veliko več. Zato v zaupanju v tem adventnem času, ko se pripravljamo na praznike, tudi nosimo Marijo. V Sloveniji poznate ta običaj po mnogih krajih, ko se v teh dneh sosedi zbirate ob Marijinem kipu, skupaj molite in prepevate adventne pesmi.

Slovenci Marijo že od nekdaj častimo. V prošnjah pa se zatekamo k molitvi pred podobo Božje Matere Marije. Koliko svečk samo prižgemo pred njenimi oltarji na Brezjah, na Sveti ali Ptujski gori. Marija Pomagaj, Božja Mati in Marija Zavetnica s plaščem so naše kraljice. Pobožnost do Marije pa so pri nas že od starega veka s prihodom širili redovnice in redovnike in jo gojili v svojih samostanih.

Likovni umetniki so Marijo upodabljali že od 12. stoletja na naših tleh kot lepo, popolno ženo. Prve stenske poslikave so prav motivi iz Marijinega življenja. Sveti Bonaventura, sholastični filozof je dejal, da Bog ni mogel ustvariti popolnejše in lepše žene od Marije. Marc Boisson pa je zapisal, da je Katoliška cerkev dala Mariji odlično mesto v bogoslužju in njeno upodobitev Božje Matere je najbolj tudi pri nas zaznamovala Visoka pesem iz Svetega pisma, ki pravi: "Devic ni veliko, ena je popolna, ena sama!" Pod vplivom evropskega kulturnega prostora so se umetniki navezovali pri upodabljanju Božje Matere še na zgodovinske dogodke, nauk Cerkve in stiske slovenskega človeka. Od umetnika se je vedno pričakovalo globlji in višji uvid v skrivnost poslanstva Božje Matere. Zanimivo je, da so bile prve cerkve pri nas posvečene prav Marijinemu vnebovzetju.

V predromanskem času smo molili Slovenci pred Bogorodico in Kraljico, ki sta izražali naše hrepenenje po Bogu. V srednjem veku je Marija postala zelo božanska, svetnica, Kristusova nevesta. Njeno mesto je takoj za Bogom Očetom in Sinom. Najlepše freske iz tega časa najdemo pri sv. Primožu nad Kamnikom. V času renesanse, ob kugi in turških vpadih smo se zatekali k Mariji Pomočnici in Mariji z Detetom. Po reformaciji in tridentinskem koncilu pa smo v 16. stoletju množično častili Brezmadežno. V poudarjanju učlovečenja Boga se je pojavilo vedno več podob Marije z Detetom. Znane so tudi uprizoritve dogodkov iz Marijinega življenja. Tako je nastala leta 1544 Marijina podoba na Sveti gori.

Število Marijinih podob se je močno povečalo v 17. in 18. stoletju. Bila je naša priprošnjica pri Bogu. Zato je raslo število romarskih cerkva, posvečenih Materi Božji, Mariji sedem žalosti, Marijinemu obiskanju, vnebovzetju. V rokokoju je Marija tudi srednica med Bogom in človekom, zato je vedno več motivov iz njenega življenja. Znamenita upodobitev Marije na Brezjah pa je iz leta 1814. Spremembo v slogu upodabljanja Marije je prinesel novi vek, saj umetnik več ni bil tako strogo vezan na nauk Cerkve in v upodobitev je vnesel tudi socialni slog življenja.

Slovenci se pod varstvo Matere radi zatečemo. Če pogledamo zapise, vidimo, da ob Materi najdemo upanje, ki premaga vsako zlo. Devica Marija angelu Gabrijelu ob obisku ni rekla: "Jaz bom naredila po tvoji besedi!", ampak "Zgodi se mi po tvoji besedi!", je ob prazniku Marjinega brezmadežnega spočetja dejal papež Frančišek zbranim na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Marija je bila namreč obvarovana izvirnega greha, ker je bila izbrana za Mater Božjega Sina. To versko resnico je razglasil papež Pij IX. 8. decembra leta 1854.