Zaradi dramatičnih razmer med krščanskimi in muslimanskimi milicami so mu francoske modre čelade odsvetovale obisk, ker mu niso mogle zagotoviti varnosti. Če ne bi papež verjel v svoje poslanstvo in v to, da je njegova moč nekje drugje, kar številni voditelji in politiki zaradi osebnih načrtov in želja dvomijo, bi se odpovedal obisku. Pred očmi pa je imel človeka, ki potrebuje besedo in gesto sočutja.

Tako se je odpravil v izpostavljeno območje v Bangui. Obiskal je center za begunce in brate muslimane. Naredil je še korak več. Pred začetkom leta usmiljenja je odprl sveta vrata v katedrali glavnega mesta. Pri tem jim je dejal: "Odprite vrata pravičnosti!" Skozi njih so simbolično prihajali verniki vso noč in iskali v molitvi spravo v srcu.

Mir se začne najprej v naših srcih. Zato bo papež na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije odprl za vso Cerkev jubilejna vrata Bazilike svetega Petra v Rimu. Prihodnjo nedeljo pa jih bodo odprle tudi bazilike in stolnice po vsem svetu. Tudi pri nas bomo imeli svetoletna vrata, skozi katera bomo vstopali na pot spreobrnjenja.

Papež vernikom v buli Misericordiae vultus podaja nekaj praktičnih spodbud za sveto leto: srečanje z usmiljenjem Boga prek zakramenta spovedi, romanje v svetoletne cerkve, kjer prejmejo odpustek, opravljanje telesnih in duhovnih del usmiljenja in odprtost za življenje. V Vatikanu pričakujejo v svetem letu 33 milijonov romarjev.

Do zdaj je potekalo že 27 jubilejnih let, običajno na 25 ali 50 let. Prvo je bilo leta 1300 in ga je naznanil papež Bonifacij VIII., zadnje pa leta 2000. Tokrat pa je izredno sveto leto ob 50. letnici konca Drugega vatikanskega koncila, ki je prinesel bistvene spremembe v življenje in delovanje Cerkve. V judovski tradiciji so sveta leta ponovno vzpostavila enakost med ljudmi. Kristjani pa so mu dali duhovni pomen, saj gre v tem letu za odpuščanje grehov in spreobrnjenje.

Zanimivo je, da je logo leta usmiljenja izdelal naš p. Marko Ivan Rupnik, ki s pomenljivimi mozaiki krasi številne cerkve po vsem svetu. Po starodavni Cerkvi nosi tu izgubljenega očeta Božji Sin Jezus. Da, prav ste prebrali. Prvi kristjani so želeli na ta način pokazati ljubezen do človeka, Adama, ki se ga želi dotakniti Kristus Dobri pastir. Kristus gleda z Adamovimi očmi, Adam pa s Kristusovimi. V pismu ob napovedi svetega leta je papež zapisal: "Usmiljenje biva v srcu vsakega človeka, ko z iskrenimi očmi pogleda brata, ki ga sreča na življenjski poti."

Zato je vodilo jubilejnega leta "Usmiljen kakor Oče" vzel iz Lukovega evangelija, ki prek prilik podaja vrsto primerov usmiljenja in sočutja Boga do človeka, da bi mu odvzel krivde in težka bremena, pod katerimi kloni na poti življenja.

Usmiljen in sočuten je tudi današnji godovnik sveti Miklavž. V 4. stoletju je bil v Miri v Mali Aziji iskan škof čudodelnik in dobrotnik najrevnejših. Od 12. stoletja pa se ga spominjamo v Evropi. 6. decembra posebej ne pozabijo otroci. Božje sporočilo prinašajo angeli, ki ga spremljajo. S parkeljni pa si je pokoril duhove prednikov in demonov, ki so v zimskih meglenih dneh strašili po naših krajih. Miklavž pa seveda smo danes mi!