Če pa dvomite o nečem, kar je znanstveno nakazano in vaš dvom temelji na vsebini nekih kvaziresnih spletnih strani nejasnega izvora in z nedokazanimi trditvami, potem ste ali ameriški predsednik ali pa bistveno bolj naivni, kot si mislite.

MSM (mainstream media, ustaljeni mediji) ni in ne more biti slabšalna oznaka. Gre za medije, ki imajo za sabo kilometrino, stojijo za svojimi besedili ali stališči s svojimi imeni in imeni urednikov, svoje teze utemeljujejo z besedami in stališči sogovornikov, analitikov, znanstvenikov. Gre torej za resne sporočevalce informacij.

Zakaj tak uvod? Zato, ker je treba nekje postaviti piko. In povedati, da so razprave o cepljenju, o podnebnih spremembah nedvomno potrebne in nujne. A da v teh razpravah ni prostora za nestrokovne analize, za sklepanje glede na en ali dva primera, za laično razpravo med ljudmi, ki so nekaj slišali, ali nekaj domnevajo, ali so se preprosto nekaj odločili. Če vam ves svet govori, analize potrjujejo, da podnebne spremembe obstajajo, da so dokazljive, potem pač ne razmišljamo o tem, kako bi za morebiti bolj začinjeno razpravo poiskali ljudi, posameznike, ki nam bodo razložili, da je Zemlja pravzaprav ploščata.

Odstop ZDA od pariškega podnebnega dogovora je z vidika samega boja proti podnebnim spremembam ali njihovim posledicam lahko manj pomemben, saj se boj za boljše, kakovostnejše okolje ali ozračje bije predvsem v okvirih osveščenosti posameznika (pri vas) ali krajevnih skupnosti. Te so namreč tiste, ki imajo največ koristi od krožnega gospodarstva, od čistejšega okolja, od bolj kakovostnega življenja. Gonilo razvoja so napredek in iskanje učinkovitejših pristopov. Začeti zeleni projekti se v ZDA ne bodo kar končali, če bo od njih korist. Če koristi ne bo, potem bodo verjetno poiskali kakšen drug pristop, pri čemer gre že nekaj časa smer razvoja v trajnostne ukrepe ali rešitve. Za Evropo pomeni retorično-politični odmik ZDA odmik od napredka in priložnost.

Osrednja težava, ki jo povzroča odstop Donalda Trumpa od tega dogovora, je tudi ali pa predvsem tista za mednarodno diplomacijo, za mednarodne dogovore, pravila igre, od katerih lahko očitno kar odstopite, če vam kaj ni prav. To je nevarno sporočilo, saj mednarodno okolje deluje sicer na prvi pogled kaotično, a se vseeno giblje v okviru nekaterih norm in pravil. Če teh ni, potem lahko pač mirno vstopite s svojo vojsko v neko državo in tam izvedete »svoboden« referendum. No, saj pravim ...

Konec koncev gre najprej za planet, kot je malce posmehljivo dejal predsednik Francije Emmanuel Macron. Ne gre za nič drugega. Za nekaj, kar bi moral Donald Trump dobro poznati iz svojega prejšnjega življenja. Odgovor na vprašanje, kaj si tam zraven stoječa želi. »Mir na svetu«. Povsem resno.

Ameriški predsednik Trump je poleg brexita morda najboljša stvar, ki se je zgodila tej generaciji evropskih politikov. V tem kaosu nepremišljenih odločitev in nelogičnih stališč se Evropa, z njo Evropska unija, lahko počuti bolje glede same sebe. Politiki, ki so se bali vzpona populizma, so zaradi populizma postali videti kar v redu. Tista stališča, ki jih utemeljujejo na podlagi analiz in znanstvenih dokazov, po razcvetu neresničnih informacij (razprave o brexitu in Trumpove ideje o funkcioniranju sveta) in neverjetnih stališč (spet Trump in Nigel Farage) znova vračata svet in Evropo v tirnice, v katerih sta ta bolj varna, prav zato, ker so alternativna dejstva in pristopi tako zelo nesmiselni, morda celo nevarni.