Kognitivne raziskave so namreč pokazale, da je dojenček že dojel, da ljudem ni moč zaupati, da so nevedni in brez zavesti o lastni destruktivnosti.
Članek dodaja, da je dojenček že ob odhodu iz bolnišnice opazil paciente, ki so vpili za pozornost in obiskovalce, ki so ob posteljah svojih najdražjih apatično strmeli v pametne telefone in prazno retoriko, ki je zvenela iz televizorjev … Verjemite, če želite. Lahko se tudi vprašate, ali je svet v katerem živimo, res takšen? Ali je v satiričnem tonu članka zrno resnice?
Splošno sprejeta resnica je, da svet je v krizi. Splošno sprejeto mnenje je, da je to finančna kriza. Osebno se nagibam k temu, kar je nobelovka za mir Rigoberta Menchú povedala maja lani v Mariboru, da smo priča globalni – ne krizi – ampak dekadenci. Razpadu vrednot. Duhovna dekadenca, materialna dekadenca in socialna dekadenca. Takrat je še dodala, da je za reševanje tovrstnih problemov potreben odgovoren posameznik in odgovornost celotne skupnosti. Solidarnost in transformacija, tako v duhovnem kot v materialnem in socialnem smislu.
Pred časom sem v neki slovenski reviji prebral češ, da ni tako hudo, če zaradi krize kakšen nezaposleni zapusti državo. Baje je huje, če državo zapusti kakšen doktor znanosti. Dvomim, da bi zgoraj omenjeni dojenček dobil boljšo sliko o človeštvu, če bi bil obkrožen s samimi znanstveniki in super uspešneži. Za drugačno sliko bi bilo potrebno nekaj drugega. Vrednote vse prehitro postavljamo narobe. Na čustveni ravni stagniramo.
Družbeno naprednejše države svoje trenutno blagostanje ne merijo le po rasti BDP-ja, ampak tudi po sreči posameznega človeka. Zares, visok BDP je zaslužen za marsikaj, a ima hkrati omejen domet, onstran katerega ne more. Oblikovanje človeka je v večji meri rezultat družbe in okolja. Otrok se v celoti in brezpogojno predaja družbi, ne glede na to, ali je ta dobra ali slaba. Bolj kot karkoli danes se mi zdi potrebno omogočiti otrokom zdravo vodstvo in celostno vzgojo, ki ne zajema zgolj vzgoje intelekta oziroma glave.
Mečem vam misel za 2013 – vzgoja otroka je oblikovanje prihodnosti. Modrih in sočutnih ljudi pa ne dobiš le s sistematičnim izobraževanjem in branjem knjig. Modrost se vzgaja. In to s srcem.