Lars Blomgren, Filmlance in Stefan Baron, SVT Foto: Natalija Gorščak
Lars Blomgren, Filmlance in Stefan Baron, SVT Foto: Natalija Gorščak
Most
Premiera 2. sezone serije Most v začetku septembra na Eurovision Creative Forum Fiction. Foto: Natalija Gorščak

Danci tako uspešno prodajajo zgodbo o nadaljevanki The Bridge, Most, katere druga sezona se je nedavno začela na švedski in danski televiziji. V Sobotni prilogi smo brali o danskem televizijskem čudežu, ki pa nikakor ni samo danski, še več, Danci so ga samo uspešno prodali kot svojega, čudež pa se skriva v treh začimbah – v sodelovanju (koprodukcijah), veri (v idejo in projekt) in strasti (predanem delu).

Nadaljevanko Most, ki sta jo direktor mednarodnih koprodukcij na SVT (Švedska javna televizija), Stefan Baron in Lars Blomgren iz produkcijske hiše Filmlance predstavila na letošnjem Eurovision Creative Forum Fiction, so razvili na SVT na podlagi ideje dveh švedskih scenaristov. Po prvih dveh scenarijih (od desetih – in govorimo o prvi sezoni) in po napisanem približnem nadaljevanju serije je produkcijska hiša Filmlance k sodelovanju povabila tudi DR (Dansko javno televizijo) in ZDF (Nemško drugo največjo javno televizijo). ZDF je sodelovanje odklonila, DR pa se je pridružila razvoju nadaljevanke. Ker je bilo predvideno snemanje na dveh lokacijah in bi ga bilo nemogoče nadzorovati s Švedske, so pri Filmlance k sodelovanju pritegnili še dansko produkcijsko hišo Nimbus Film. Mimogrede, Stefan in Lars sta na predstavitvi nastajanja nadaljevanke povedala, da so pri DR serijo najprej nameravali uvrstiti v pozen večerni termin in so zato prispevali veliko manj denarja, kot bi ga za osrednji termin. Po ogledu pilotov so priznali, da je serija vredna prime-tima in so zato v produkcijsko vrečo dodali veliko več denarja, kot bi ga, če bi se za osrednji termin odločili pri nastajanju pilotnih delov. Končni koprodukcijski posel je poleg SVT in DR zajel še NRK (Norveško javno televizijo), ZDF, področne sklade, produkcijski hiši Filmlance in Nimbus. Mimogrede, verjetno ne veste, da je ravno RTV Slovenija vnaprej zakupila nadaljevanko, skupaj s Finsko in Madžarsko – treba bi bilo čestitati tistemu, ki se je pravilno odločil!

Mednarodno distribucijo in prodajo DVD-jev sta prevzeli (skupaj z MG) ZDF Enterprises in Scanbox. Nadaljevanko so podprli tudi pri Medii in NFTF (nordijskem filmskem in tv-skladu) – podobno kot slednji podpira večino skandinavskih projektov. Vsi investitorji so se tudi zavezali, da bodo v primeru uspeha podprli naslednjo sezono serije. Proračun za prvo sezono v celoti je znašal približno 8,5 milijona evrov.

Stefan in Lars sta poudarila, da sta kar nekaj časa porabila za iskanje vlagateljev, vendar sta verjela v projekt in tudi v to, da bo odlično – na trenutke zelo drago produkcijo – mogoče poplačati. Že remake v ZDA je naredil svoje, čeprav so – po povedanem na predstavitvi sodeč – Norvežani svojo nadaljevanko Lillyhamer kot remake v ZDA prodali veliko bolje.
Solidarnost med skandinavskimi deželami pod klobukom Nordvisiona prinaša vsem televizijam na severu odlične rezultate. Model sodelovanja je edini model, ki je mogoč in ki, poleg tega da poskrbi za normalno produkcijo finančno, tudi prevetri vse segmente dela – to pomeni, da nikoli ni samo en človek tisti, ki vse ve o zgodbi, produkciji, distribuciji, promociji, tudi o prihodnjih remakih odločajo vsi partnerji enakopravno. Scenarije izpilijo do konca, pilotne serije preverijo pred ciljnimi skupinami v več deželah in po vseh rešetih, ki jih serija mora dati skozi, da sploh nastane, je praktično nemogoče, da bi bil izdelek slab.

Če se torej sprašujete, zakaj naše nadaljevanke niso tako dobre kot tuje, zakaj so zgodbe dolgočasne, scenariji neživljenjski, režija in produkcija površni, je odgovor na dlani – »chi mangia solo crepa solo« - kdor sam je, sam umre. Treba bo združiti pamet in sredstva, dodati malo strasti in verjeti v projekt, pa bo. Dokler pa produciramo zato, da bomo imeli kaj jesti, bodo izdelki slabi. Na žalost to ne velja samo za TV-produkcijo, temveč za vse segmente družbe.

Ne vem, kdaj bo TV Slovenija prikazala Most, vendar gre za nadaljevanko, ki je ne smete zamuditi – tudi zato ne, ker bi se umor lahko zgodil na kakšnem od mostov med Slovenijo in Hrvaško. Le kako bi se sporazumeli glede odgovornosti slovenski in hrvaški kriminalisti?