Ena je hitrost premierovih "korakov v pravo smer" – počasna rast, počasno padanje brezposelnosti in revščine, ohlapna kontrola porekla hrane v škodo poštenim pridelovalcem, pa nemarno upravljanje gozdov itd. In seveda počasnost reform, ne le zdravstvene, ki je morda glavni argument za obstoj te vlade; tudi pravosodne.

Druga hitrost pa – socializacija izgube TEŠ 6, privatizacija bank in preostalega "seznama", ki ga je demokratično-defektni birokraciji evrocesarstva nemške narodnosti obljubila prejšnja vlada! In še: takoj ubogati NATO, slovenske vojake na rusko fronto – pa smo na evrobrzovlaku! Ampak dovolite: le zakaj bi nas Zahodna Evropa vzela nanj, ko pa je že dobila praktično vse, kar je hotela – poslušnost oblastnikov, pa banko ali dve, Helios ali tri za avstrijske in druge špekulante, pa semenarno za Italijane, kmetijske površine in vodne vire za korporacije itn.?

Bajanje o "prvi evrohitrosti" je pesek v oči, alibi slabih vladalcev, ki ne vedo, kaj je nacionalni interes v korist ljudi, ne le kapitala. Ki ne vedo dobro niti, kaj je suverena država – odnos do vojske, Sove je vrh ledene gore. "Bruselj reče: Ilirija, lezi in prodaj"* – to je skoraj vsa "strategija" zadnjih 15 let. Vse bolj v duhu meščansko cmeravih vlad, ki so ustavile generala Maistra in se malo pozneje šle poklonit Duceju. Ali po Kosovelu: "Janez – Hlapec, Hlapčevič Ponižni, Strahopetni, Velepotezni".

*prosto po Vodniku: "Napoleon reče, Ilirija vstan!"