Beseda zloraba je opisovala bodisi akt oblasti, v smislu zlorabe njene moči, bodisi dejanje, s katerim si je nekdo pridobil kakšno korist. Pod vladavino SMC-ja pa beseda zloraba pomeni povsem zakonito dejanje obstrukcije skupine državljanov. Zloraba je tako postala sinonim za legalno nasprotovanje postopkom vladajoče oblasti.

Zloraba pojmov je sicer najbolj očitno v primeru 27. aprila, ki je imenovan - dan upora proti okupatorju. Leta 1941 se je na ta dan namreč osnoval OF, ki je napovedal nacionalno upor. Praznujemo torej trenutek, ko je bil ubeseden pojem upora. 13. maja istega leta je Tigrovec Danilo Zelen padel kot prvi upornik proti okupacijskim silam, a dolgo leto to vojaško dejanje ni štelo za začetek upora.

Sicer pa so bili prvi, ki so se uprli nemškemu vojaškemu stroju, vojaki kraljeve armade. In to že na prvi dan vojne 6. aprila 1941. V dvotedenski vojni jih je premnogo padlo na bojiščih, preostale vojaške upornike pa je okupator poslal v vojaška taborišča v Nemčijo. Dne 27. aprila, ko so ustanovili OF, ki bo začel upor, so začetniki upora proti okupatorju že plačevali za svoj upor za taboriščno žico.

Če se vrnemo k zlorabi referenduma? Kakšno korist bi si z referendumskim podpisovanjem pridobili člani sindikata emigrantskih delavcev. Predsednika vlade in parlamenta pravita, da gre za pritisk, da bi se vlada začela pogajati o njihovih zahtevah po drugačnem plačevanju davkov.

V družbi vseskozi potekajo konflikti med različnimi skupinami. In v civilizaciji se konflikti pač rešujejo s pogajanji. Toda za predsednika državnega zbora je legalni poskus skupine, da bi se lahko začela pogajati z vlado, nezaslišani akt zlorabe.

Ne, avtor zlorabe je prvi mož parlamenta in ne referendumski poskus obupanih državljanov.