Velika noč je krščanski praznik. Za kristjane je to največji čudež krščanske vere. Predhodnik praznika je judovska pasha, ki ga Judje praznujejo po semitski tradiciji na isti dan kot mi veliko noč. Spominjajo se osvoboditve izraelskega naroda iz egiptovske sužnosti. Judje so spremenili v pasho kanaansko praznovanje pomladi. Datum praznovanja velike noči pa smo kristjani določili na koncilu v Niceji leta 325, ki je po prvi pomladanski luni. Danes praznujemo veliko noč kristjani, ki sledimo gregorijanskemu koledarju. Čez teden dni pa jo bodo praznovali kristjani po julijanskem koledarju. Velika noč je za nas kristjane nova pomlad, praznik novega stvarjenja in začetka.

Vsi evangeliji pa poročajo na veliko noč o ženah, ki so prve prišle zelo zgodaj zjutraj h Kristusovemu grobu. Po judovskem običaju so želele maziliti Kristusovo telo. Za njih, ki so mu sledile, se naklonjenost do njega ni končala s smrtjo. Niso se ustrašile groba. Ljubezen je bila močnejša. Učenci pa so Kristusa želeli videti in otipati in jim niso verjeli, da je res vstal. Bali so se smrti. Težko so tudi sočustvovali z žalujočimi ženami.

Danes pa mi zaupamo sporočilu žena, ki so prve prihitele h Kristusovemu grobu. Kaj neobičajnega nam želijo povedati na velikonočno jutro? Zelo preprosto pravijo: "Ni ga med mrtvimi!" Vedo, da smrt nima zadnje besede, čeprav je položaj brezizhoden. Vedno zmaga življenje.

Ves veliki teden smo lahko prepoznavali v Kristusovem trpljenju svoje bolečine, svoje rane. V velikonočnem času, ki traja 50 dni, pa imamo priložnost, da vsako nedeljo zlezemo iz svojih grobov strahu in obupa ter da zacveti v nas življenje. Velikonočno jutro nas vabi, da nehamo hoditi jokajoči in obupani od groba do groba. "Čeprav nam brezobzirnost ljudi in sovražno zasmehovanje ter križanje zatemnijo sonce in nam luna otemni, čeprav smo kot Kristus pod težo življenja položeni v grob, ne dovolimo, da bi nas ujelo zlo," pravijo v voščilu za veliko noč slovenski škofje. "Tudi Kristus se ni dal ujeti zlu in maščevanju!"

Naj bo velika noč dan novega stvarjenja, nove pomladi za tiste, ki iščete svobodo in dostojanstvo, ki vstajate z upanjem v življenje.

Težko je vedno verjeti v ta čudež. Verjamemo na podlagi pričevanj kristjanov, ki se jim je Kristus prikazal in jim pokazal znamenja križanja. Kristusovo vstajenje je vprašanje naše vere. Če bi radi na vsak način ohranili zdravje, lepoto, živeli dlje, čim bolj srečno in bogato, bomo v ta čudež težko verjeli. Vstajenje je prinesel in nam ga daje Božji sin. Zato je umrl s trpljenjem na križu in nam odprl vrata večnega življenja!