Nekateri bodo rekli, da so nam Avstrijci s tem, ko so časopis ugasnili dobesedno čez noč, po svoje pač povedali, kam za njih spadamo – med države z nenormalnim poslovnim okoljem, v katerih so dovoljene tudi korporativno nedostojne poteze.

A če izluščimo stereotipe o "slabih" tujcih, Styrii ne moremo očitati, da niso vztrajali pravzaprav dolgo in da niso investirali veliko. Predvsem pa je zgodbo Žurnala nemogoče odpraviti s skopim zaključkom, da je šlo pač za medijski biznis, v katerem se računica iz poslovnega modela, utemeljenega na večjih trgih in v gospodarsko srečnejših časih, pač ni izšla.

Če začnemo pri ekonomiki, lahko ugotovimo, kar je jasno že dalj časa – na deformiranem oglaševalskem trgu lahko samo od oglasov preživijo le še komercialni TV-projekti, drugim pa je pri nas ostal boj za ostanke. Lahko so nam mediji všeč ali ne, a vsak padli medijski projekt, v katerem je vodilo profesionalno novinarstvo, krči nabor zgodb, s katerimi si lahko javnost osmišlja svet. Z ugašanjem medijev se počasi, a vztrajno širi cona informacijskega somraka, v katerem lahko razni centri moči delajo, kar hočejo. Lahko priznamo, da so velika grožnja zdravemu medijskemu okolju tudi slabi novinarji, ki teptajo standarde poklica. A na drugi strani je res, da je politika neštetokrat pokazala, da želi medijem vse najslabše – ne nazadnje z zakoni, ki regulirajo medijski prostor in so pri nas predpotopno zanič.

V lastniški konstelaciji, kot vlada v Sloveniji in medije že dojema kot copy-paste/fast-news obrate ali pa pripomoček za trgovanje s vplivom, se lahko bojimo, da bo Žurnal le še en izgovor, da bi se tukajšnji žurnalizem še posekalo. In se ga dodatno podredilo zdaj modni logiki trga espejev ter iskanja hitrih profitov ali prihrankov.

Da se je v razvitem svetu že zdavnaj pokazalo, da je takšen poslovni model kratkega veka in da uspešni mediji niso ne podaljški političnih pisarn ne knjigarne ne turistične agencije in ne spletne trgovine z vso mogočo kramo, je ob vsesplošni tabloidizaciji in histerizaciji teh krajev očitno manj pomembno. Ker politiki in lastniki imajo pri nas pač močan skupen interes – da bi naposled v medijih dobili žurnalizem po njihovi meri - novinarstvo brez novinarjev.