"Presenetila me je toplina ljudi," je dejal na letalu ob vrnitvi v Vatikan. Misijonar usmiljenja in sočutja, kakor je sebe imenoval, je doživel veliko navdušenja. Presenetil nas je s toplino in očetovskimi spodbudami.

Najprej je obiskal karibski otok. Kuba ima 11 milijonov prebivalcev, od tega je 60 odstotkov katoličanov. Zaradi družbeno-političnega sistema, ki je desetletja omejeval svobodo državljanov in vernikov, je bila ta otoška država vedno zaželena destinacija vatikanskih voditeljev. Leta 1998 je na Trgu revolucije v Havani pozival Janez Pavel II. k novi zakonodaji, po kateri bi vsakdo svobodno živel. Papež Benedikt XVI. je leta 2012 želel, da bi vlada omogočala Cerkvi nemoteno opravljanje poslanstva. Predsednik Raul Castro, ki je nedavno v Vatikanu zatrjeval, da se bo vrnil v Katoliško cerkev, če bo papež tako govoril, je ob obisku papeža, vsem nam v presenečenje, pokazal razpelo na steni. Kot vedno je bil papež najbolj odziven z mladimi. Pozval jih je, naj sanjajo o tem, da je svet prek njih resnično lahko drugačen. Resnično lahko je!

Papež, ki je tudi sam sin italijanskih migrantov, se je s Kube odpravil v ZDA. V zadnjih letih je Amerika sprejela na stotine latinskoameriških migrantov. V deželi s 316 milijonov prebivalcev pa jih živi kar 11 milijonov brez urejenih papirjev. ZDA naj bi bile po njegovem mnenju simbol spoštovanja človekovih pravic. Zato je ob nagovoru v ameriškem kongresu poslancem dejal: "Vi ste poklicani varovati in zagotavljati dostojanstvo sodržavljanov." Za zgled jim je predstavil štiri Američane: Abrahama Lincolna, ki je kot predsednik sanjal o svobodni deželi, Martina Luthra Kinga, ki je sledil svojim sanjam, Doroty Day, ki je ustanovila Katoliško delavsko gibanje, in duhovnega očeta Thomasa Mertona.

Papež je spodbujal tako na sedežu OZN-a kot ameriške škofe. V razdeljeni ameriški Cerkvi naj povezujejo, podpirajo vsako kal dobrega in še naprej pomagajo žrtvam zlorab. "Zloraba otroka je bogoskrunstvo, ki zahteva prošnjo za odpuščanje."

Seveda pa je bil prvenstveni namen njegovega 10. apostolskega potovanja svetovni kongres družin v Filadelfiji. "Bog ni hotel priti drugače na svet kot po družini. Družina je velik dar. Prava kalvarija so družine brez dela, brez pravic," je papež nagovoril milijon ljudi na srečanju. Med njimi so bili tudi predstavniki iz Slovenije.

"Koliko težav bi bilo rešenih, če bi naše družbe zaščitile družinsko jedro?!" "Popolne družine ne obstajajo, ampak se ljubezni učimo in jo živimo z majhnimi dejanji sočutja," so bile papeževe zaključne misli, ki veljajo tudi za družbo, le "majhna dejanja ljubezni mnogih jo spreminjajo".