Standardi nacije se merijo po razvitosti realne ekonomije, ki ustvarja povpraševanje, ki prinaša denar v državno blagajno in žepe ljudi. To kvaliteto pa dobimo, če ljudje v delovnem procesu od tega tudi kaj imajo.

Zato poznamo institut soudeleženosti zaposlenih na lastništvu podjetij. Participacija pri lastništvu je motivacija za uspešno proizvodnjo, ker so ljudem, če dobro delajo, zaradi tega dosegljiva najrazličnejša zadovoljstva, ki iz lastništva izhajajo ali možnosti za dosego teh. Če veš, da boš imel od dobička tudi sam koristi, boš naredil vse, da do tega pride.

Koristi posameznika v delovnem procesu so torej ekonomska kategorija in če govorimo, da imajo vsi ljudje pravico do neke srečnosti ter če je element tega določena lastnina, mora biti ta dostopna vsem.

Za proizvodnjo družbeno koristnih produktov je tako prav splošno dobro ljudi močna vzmet za razcvet nacionalne ekonomije. Ker bo motiv proizvajalcev lastnina, ki ob tem, ko je brez prave prodaje ni, še razveseljuje proizvajalca.

Zato zdaj, ko govorimo o prodaji državnega premoženja, pravim, naj se ta denar steče v ustvaritev takih prozvodnih enot, kjer bodo o njih odločali prav delavci sami in bili njihovi lastniki, podjetje pa naj vodijo ljudje visoke moralne integritete ter vrhunskega znanja, ki jim bo pri tem pomagal svet lastnikov podjetja.