Ljudje bežijo pred smrtjo in Evropa je zanje odrešitev. Naša naloga pri tem je, da se podredimo moralnemu imperativu za vsako ceno, to pomeni, da tudi če nimamo od pomoči tem ljudem nobene koristi, moramo pač ravnati, kot je prav. To ni vedno lahko, ni se lahko odpovedati egoizmu, svojim lagodnostim ali da izgubiš nekaj malega svojega zaplankanega miru.

A bo po tem, če si naredil kaj dobrega, to odtehtalo vse. Svet bo propadel, če ne bomo kdaj česa naredili za nič ali pa morda celo v svojo škodo. Edino brezpogojno ubogati etično načelo premaga radikalno zlo, ki hoče podrediti planet. Zato če bo Evropa v svojem vedenju branila komodnost in ničeva egoistična ugodja, si bo s pomehkuženim utilitarizmom nataknila zanko okoli vratu ali pa bo to storil kdo drug.

A pazite, tudi če pride konec, kdor ravna v skladu z moralnim zakonom, je v varstvu angelov svobode, torej absolutnega, in zato zanj ni konca. Pa se vsled tega ozrimo še k nečemu drugemu: če ne bo znala Slovenija odpraviti pogojev, zaradi katerih skoraj 300.000 državljanov gnije pod pragom revščine, ni vredna nič.

Veličina nacije se pozna po tem, da zna poskrbeti za vse svoje člane. Samo univerzalizem drži stvari skupaj. Če ne odpraviš enega negativnega člena ali simptoma, uniči celoto ta črv in si lahko ob vse svoje člene. Zato če malce obrnem moralni zakon: Stori drugemu to, kar želiš, da bi storil on tebi.