Posebna soba v palači ministrstva se je spremenila v učilnico joge. S seboj na delovno mesto so morali prinesti le brisačo in trenirko ali pa nič, ker so se v svojih čumnatah tako ali tako zvirali in spotili na delovnem mestu.

Odločitev ministra in državnega sekretarja prav zabavno in simptomatično kaže na to, da vesta, kaj potrebujejo uradniki na ministrstvu, kaj slovensko šolstvo. Posebna stroka in posebna samozavest z roko v roki, bi lahko komentirali.

Kaj pa lahko pričakujemo z novim šolskim letom in z novim ministrom za šolstvo obenem?

Učenci in dijaki nove učitelje in razrednike, šolska srenja novega ministra. Prav vznemirljivo bo. Dokler ne bomo vsi spoznali resnice – potem bo lahko prav žalostno. Skoraj zagotovo.

Vsi vemo: političnokadrovske odločitve v Republiki Sloveniji dajo vedno pravo rešitev, kar pomeni, da bodo krmilo šolskega ministrstva prevzeli politični repetenti ali ponavljavci, ki so že dokazali, da o šolskem sistemu ne vedo nič. Če pa se bo iz strupenih par političnih loncev izvila kakšna po šolsko nedolžna oseba, ki bo imela razvite strokovne kompetence prvošolčka osnovne šole ali celo gimnazijca, se bomo prav tako lahko samo grenko nasmihali in se podrejali zli usodi. Smo že navajeni.

Niti najbolj običajne in vse odrešujoče sintagme pedagogov "Tudi če smo naredili veliko napak, smo se veliko naučili iz njih" jim ni treba ponotranjiti. Politologi na ministrskem položaju so bili do zdaj tako trdni v pravilnosti svojih napak, da so bili popolnoma identični učencem, ki resnično potrebujejo dodatno strokovno pomoč. Vsekakor pa bo novi minister ali celo ministrica nedvomno oseba, ki bo črpala svojo strokovno moč iz globoke politološke misli. Pedagogika ne bo niti dekla na tem ministrskem dvoru. Šolski sistem bo individualen in strankin skupinski politični in politološki projekt. To je bil do zdaj stalni delovni in nevidni, tajni podnaslov domače naloge, ki jo mora minister opraviti. Kaj pedagogika, kaj finance, kaj šolski sistem, politološka stroka z vso globino in močjo delovanja. Vsekakor je nabor tistih, ki nimajo pojma o šolstvu in ki si upajo, ki so nekritično zaverovani vase, ker je njihov doktorat iz politologije zanje dovolj velika garancija zanje, da vse znajo in razumejo, zelo velik. Nabor tistih, ki bi znali in si upali, pa seveda ne obstaja.

Politološka in birokratska hobotnica na ministrstvu jih na položaju seveda ne bo motila, celo veseli je bodo, ker bo vse tako, kot mora biti: veliko birokratov, veliko malih idej in velik kaos v sistemu. Prevladujoč in blagodejen pa bo tudi psihološki refleks uradnikov v državni upravi: nisi nič vreden, če ni nikogar pod teboj na birokratski lestvici. Zato ima vsak težnjo po novih podrejenih – ki bodo delali nepotrebno delo drugim.

Dodali bodo samo še pravico vseh, da so posebni kakor oni sami, da bodo kaos še povečali, če se sploh še da. Ampak, minister ali ministrica bosta naletela na sistem hobotnic in kadrovskih brbotalnikov tudi zunaj same palače ministrstva. Kar je s politološkega stališča popolnoma normalno. Vse je lepo enakomerno razporejeno tudi po 200 in več občinah, kjer lokalci hočejo svojo osnovno šolo, ki da je edino, kar kraj še ima, pa četudi brez otrok itd.

Nova ministrica ali minister bo, po možnosti sam z nedoletnimi otroki, naletel, se dobesedno nasadil na starše, ki lahko zahtevajo od ministrstva tudi to, da se učitelji premikajo namesto otrok, da znajo namesto njih, da se učijo namesto njih. Le jesti, tega jim pa ni treba ne v imenu otrok ne v imenu staršev. Zagotoviti morajo pa seveda, hrano, ki ustreza samo njihovemu otroku.

S svojimi zahtevami bodo razvajeni starši razvajenih otrok nedvomno naleteli na globoko razumevanje politologa na delovnem mestu ministra. Glede na raven pravic otrok in staršev, ki se jih da neusmiljeno izterjati, glede na povoženo in skrotovičeno pedagoško stroko in na klimo v Republiki Sloveniji, bo v primeru z razvajenimi sindikalisti in zaradi napak državne uprave pri razumevanju zakonov za novega ministra, no, ministrico, vse skupaj le mačji kašelj. Vsi drugi bomo dobili oslovskega - za nekaj šolskih let.

Če bi minister, ki prihaja, kaj vedel, bi ustvaril vitko državno upravo, vitko, a pedagoško učinkovito osnovno in srednje šolstvo. Tega ne bo znal, kaj šele upal. V Republiki Sloveniji se tega enostavno ne da storiti.