Ker sta bila takrat pri mnogih smisel življenja ali njegova največja vrednost tam nekje čez, v življenju po smrti ali pa v močni veri v kakega izmed naukov, ki je s spremembo materialnih pogojev življenja ali s prevrednotenjem vrednot zagotavljal svetlo prihodnost.

Dandanes pa se zdi, da je vera v drugačen svet ali v odrešujočega Boga slabotna ali pa je umrla. Prevladuje priznavanje zgolj tostranstva, tega sveta, takega, kot je, ter se je to, kar pomaga premagovati nesrečo, prevesilo od duhovnih odlik ali idealov na konkretno in otipljivo realnost.

Dominantno vrednost ima to, kar ustvarja najrazličnejša, predvsem čutna ugodja, kar izhaja iz materialnega standarda ali premoženja. Ljudem je smisel, kar se vrti okrog njihovega telesa in kar lahko svet temu telesu lepega da. Zato hlepijo po blagovnih fetiših vseh vrst.

A ker sta telo in življenje umrljiva, je pozaba umrljivosti v konstantnem servisiranju nenasitnih čutov, v naprezanju po materialnih dobrinah, v občutku moči nad njimi, torej denarju, ne oziraje se na nič. To je, da lahko v hlastanju po njih škodujemo sočloveku in gonimo svet v propad.

Zato nekdanji župan New Yorka Giulianni svetuje, kako reagirati na teror: go shopping. Potrošniški materializem je zdravilo za strah pred smrtjo in še pred čim, ne pa Bog ali nebesa brezrazredne družbe. Zato na mestu porušenih Dvojčkov ni zgrajena cerkev, marveč gromozanski trgovski center. Metafizika je postala fizika.