Podjetniki v tem času hitijo z nabavljanjem, v upanju, da bodo tako prihranili pri davku na dobiček, navadni smrtniki pa tehtamo svoje "dosežke", nad katerimi smo po večini vedno razočarani in zato že začenjamo premlevati nove novoletne zaobljube. V novem letu bo namreč vse čisto drugače.

Hm, človek je čudna vrsta in skoraj ne poznam nikogar, ki bi bil nezadovoljen s svojim umom, nasprotno pa smo vedno obremenjeni in nezadovoljni s svojim telesom. In tako je tudi večina novoletnih zaobljub bolj fizične narave kot duševne. Še nisem zasledil, da bi si kdo zadal, da bo v novem letu postal prijaznejša oseba, da bo bolj humanitaren, da si bo z izobrazbo razširil duha, da bo postal družbeno kritičen … Vedno poslušam le zaobljube: nehal bom kaditi, piti, shujšal bom, pretekel maraton, postal vegetarijanec, zaslužil ogromno denarja, skratka postal bom faca in pol. Vsaj na videz. Tako ljudje tudi dobijo izgovor za pomanjkanje denarja, ker so ga pač decembra preveč zapravili, in se slepijo z mislijo, da zares delajo nekaj dobrega. Zase. Počasi postajajo tečni, ker so ali lačni ali pa imajo druge odtegnitvene sindrome in kaj kmalu pozabijo na vse novoletne zaobljube in življenje se vrne nazaj v tirnice, ki so jih prej napeljale k razmisleku o spremembi svojih navad. In tako se večina ljudi vrti v začaranem krogu in vsako novo leto se zgodba žalostno ponovi.

Tudi sam si postavljam zaobljube, ki pa so verjetno bolj pobožne želje. Lani sem si "sveto" obljubil, da bom zmanjšal obseg dela: tako kuharskega kot mizarskega, da se bom bolj posvetil ustvarjanju in malo bolj sproščeno živel. Res je, knjiga je narejena, telo pa me zaradi prevelike količine fizičnega dela boli do skrajnosti. Namesto da bi delal manj, sem delal še več, ker enostavno nisem mogel odkloniti dela. Saj veste, kako so ljudje lahko prijazni, ko nekaj hočejo od tebe in jim je zato težko reči ne. Stisneš zobe in narediš, za kar so te prosili. V določenem trenutku sem bil neskončno jezen nase, ker sem v sobotah in nedeljah, ko so moji naročniki uživali s svojimi, delal pohištvo za njih. Prav bes me je popadel, ampak ker sem lepo vzgojen, sem držal besedo in naročilo izpeljal, kot se spodobi in je bilo dogovorjeno.

Ravno zaradi pomanjkanja časa, ki me pesti, so verjetno tudi moje želje podobne kot od večine, saj si tudi jaz bolj ali manj želim le fizičnih stvari; v mojem primeru manj delati.

Zdi se mi, da smo prav vsi ujeti v neskončen krog ponavljanja istih dejanj, iz katerega se težko izvijemo. Najbolje bi bilo, da se enostavno prepustimo toku in naj nas življenje odnese svojo pot, ker očitno mi nimamo dosti vpliva nanj. Ali pač. Mogoče je naša največja moč prav v tem, da se znamo prepustiti.

V svojem življenju sem srečal zares veliko ljudi, ki so se lotili takšnih in drugačnih diet (tudi pod pretvezo novoletnih zaobljub) in večina jih je slej ali prej prekinila, pozneje pa začela z novimi. Nekateri so se na koncu dietam odpovedali, nekateri še vedno iščejo pravo zase, redki pa so našli tisto, kar so iskali. Le kaj ljudi žene v takšna trpljenja? Glede na to, da se ukvarjam tudi s kuharskimi tečaji oz. vodim kuharske "team buildinge", opažam, kako se skupine med seboj zelo razlikujejo. Zgodi se, da imam skupino 40 ljudi in niti eden nima nobene prehrambne omejitve. Nato pa dobim pol manjšo skupino, kjer jih ima več kot polovica raznorazne omejitve in prepovedi uživanja vseh mogočih živil.

Še najbolj zanimivo je to pri otrocih, ki se razlikujejo od ustanove do ustanove (različni vrtci, šole, zavodi). Razlaga, zakaj je tako, se ponuja kar sama od sebe. Ljudje namreč hrano sprejemamo na način, kot jo sprejema in jemlje za svojo naša okolica. Na žalost pa je tudi vedno več vpliva spleta, kjer se zares najde ogromno teorij o prehrani, seveda pa vse še zdaleč niso koristne, kaj šele zdrave. Odpirajo se forumi, na katerih potekajo zares zanimive debate o tem, kaj je zdrava hrana. Ne bom zagovarjal nobene strani, kajti mislim, da je odločitev o tem, kaj bo človek jedel, prepuščena njemu samemu.

Na tem mestu bi edinole rad pozval starše, da premislijo, preden svoje otroke obremenijo z dietami. Verjamem, da je težko, saj starši hočemo svojim otrokom le najboljše in če smo prepričani, da so raznovrstne diete nekaj dobrega, bomo jedilnik otrok prilagodili ali spremenili. Ne bom govoril o tem, kako so lahko diete škodljive za zdravje, ker ne bom nobene posebej omenil, bi pa rad poudaril, kako lahko dieta vpliva na otrokovo družabno življenje. Srečal sem 5-letnega fantka, ki mi je povedal, da je vegan, da ne sme glutena … Medtem ko so drugi otroci veslo kuhali in se mastili, me je on za čisto vsako hrano, ki sem mu jo ponudil, vprašal, ali ne vsebuje tega in tega (pozneje sem izvedel, da nima nobene od zdravnikov predpisane diete, temveč samo od staršev). Pri svojih rosnih letih je obremenjen s stvarmi, ki jih ne razume, in je zaradi tega tudi zelo izpostavljen pred drugimi otroki.

Na tem mestu bom razglabljanje o primernih in neprimernih, zdravih, nezdravih prehranjevalnih navadah končal in se vrnil k novoletnim zaobljubam, ki si jih ne bom več postavljal. Le še tole, hahahahah.

Želim vam veliko sreče in dobre hrane, ki vas bo veselila, zdravja in spokojnega življenja ter en velik dober tek!

Recept Primoža Dolničarja: telečje ličnice s čebulno marmelado in praženim krompirjem

Sestavine za telečje ličnice: 4 telečje ličnice, 1 rdeča čebula, 3 korenčki, košček gomolja zelene, pol pora, 3 stroki česna, 100 ml rdečega vina, sol, svež timijan, oljčno olje.
V ekonomloncu popražimo na drobno zrezano čebulo, korenčke, zeleno, por in česen. Zelenjavo umaknemo na stran in na olju na hitro opečemo posoljene ličnice. Nato vse skupaj zalijemo z vinom in kuhamo toliko, da vino zavre, dodamo še malo vode in lonec zapremo.

Po pol ure lonec odpremo, ličnice prestavimo v ponev na oljčno olje in jih opečemo, da lepo porjavijo. Vsebino iz ekonomlonca pretlačimo s paličnim mešalnikom, začinimo s timijanom in še malo pokuhamo, da se omaka zgosti. Po potrebi jo dosolimo in vanjo vrnemo ličnice.

Sestavine za čebulno marmelado: rdeča čebula, sladkor, jabolčni kis, oljčno olje.
Narezano čebulo popražimo na oljčnem olju, da porumeni. Zalijemo jo z malo vode in dušimo, da začne razpadati. Dodamo sladkor in mešamo, da začne karamelizirati. Nato dodamo še jabolčni kis in počasi kuhamo na šibkem ognju, da se marmelada lepo zgosti.

Sestavine za pražen krompir: 1 kg krompirja, 2 rdeči čebuli, ocvirki v svinjski masti, sol, majhen šopek majaronovih listkov.
Krompir skuhamo v slanem kropu, ga malo ohladimo, olupimo, nato pa ga zrežemo na koščke. V ponvi raztopimo svinjsko mast in ocvirke, dodamo na kolute narezano čebulo in jo pražimo toliko časa, da postekleni. Dodamo krompir in majaron ter mešamo nekaj minut, nato krompir pustimo še kakšno minuto na ognju, da se s spodnje strani naredi lepa skorja.

Na krožniku postrežemo omako, meso in čebulno marmelado, odlična priloga je pražen krompir.