Na Škotskem sem zdaj že sedem let in kot rezident imam pravico do udeležbe na volitvah. Dogodek je res zgodovinski in dejstvo, da mi je bila dana priložnost tudi dejavno sodelovati, je volitve naredilo posebne tudi na osebni ravni.

Škotska je nestrpno pričakovala ta zgodovinski dan in udeležba je bila izjemno visoka, se posebej v primerjavi z evropskimi parlamentarnimi volitvami, kjer bi povprečen Škot verjetno rekel: "I canny be bothered!" (Ni mi mar.)

Glasgow se je, kot volilna enota, opredelil za neodvisnost, medtem ko je Edinburg proti, prav tako Aberdeen in sever. Razpoloženje najlažje opišem s praktičnim primerom dveh sodelavcev, prvi je glasoval proti in drugi za neodvisnost. D. je prišel na delo žvižgajoč, S. pa še nikoli nisem videla tako globoko prizadetega in potrtega. In tako bo še nekaj časa po celotni Škotski.

Nekaterim je odleglo in upajo, da bomo lahko čim prej šli naprej z vsakodnevnim življenjem, medtem ko druga polovica (oziroma 45 odstotkov volivcev) tega ne bo tako kmalu pozabila. Verjamem, da se bodo rane celile kar nekaj časa.

Mesto, ki je bilo tako živahno včeraj, je bilo danes zjutraj tiho. Razen avtobusov in dostavnih vozil je bilo na cestah zelo malo avtomobilov, a čeprav so glasovi prešteti in je kampanje konec, mesto se vedno drži dih - kaj pa zdaj?!

Priznati moram, da me je izid presenetil. Še pred letom dni sem bila povsem prepričana, da bodo ljudje v veliki večini glasovali proti neodvisnosti. Toda bolj ko se je bližal datum referenduma, bolj je rasla podpora za neodvisnost.

Tabor Yes je bil glasen, slikovit, z veliko karakterja, en velik patriotski zabaviščni park, medtem ko je bil No tabor bolj podoben stari prašni šolski učilnici. Ljudje, ki so podpirali Yes, so na okna obešali zastave in plakate, nosili značke, majice in kape s škotsko zastavo in napisom Yes, kavarne so pekle piškote in tortice z modro-belim oblivom, prijatelji na Facebooku so profilne slike zamenjali za Yes, le malokdo za No.

Tabor No pa ... nekaj promocijskih filmov, ki so ljudi bolj prepričali za prestop na drugo stran, nekaj last minute govorov ... če bi bil tabor No marketinška kampanja za nov prašek, se jim ne bi dobro pisalo. Pa vendar so zmagali. Zakaj? Ker je Velika Britanija še vedno močnejša skupaj in ker je za dobro ljudi pomembno gospodarstvo in močna valuta. In upam, da tudi zato, ker se Škoti, Angleži, Valižani in Irci vseeno se vedno vidijo kot enota številnih narodov.