Vendarle so stranka, ki kotira zelo visoko v predvolilnih anketah, Golob pa se od vstopa v politiko omenja kot mogoči mandatar za sestavo vlade. Odnos Goloba in njegove stranke do omenjenih vprašanj nas zanima tudi zaradi novih informacij v povezavi s primerom Farmacevtka, ki nakazujejo na neprimeren odnos ljubljanskega župana Zorana Jankovića do vsaj ene ženske, Janković pa je Golobov superpodpornik.

Na Golobovo stranko smo poslali nekaj vprašanj s to tematiko. Zanimalo nas je, kakšno je stališče stranke do fizičnega nasilja nad ženskami, pa kakšno je njihovo stališče do neprimerne komunikacije moških z ženskami. Spraševali smo, kaj menijo o moških, ki fizično izkoristijo ženske v stiski, in seveda, kaj menijo o Jankovićevem odnosu do žensk.

Odgovorov nismo dobili.

Golob molči glede Jankovićevih moralno spornih dejanj.

Nad Zoranom Jankovićem že leta visijo številni sodni postopki, ki jih dobiva praktično drugega za drugim. Zgodijo pa se tudi napake tožilstva, ki trden primer spremenijo v nič. Primer Farmacevtka je bil takšen. Na podlagi vseh zadev, ki so pricurljale v javnost, je zgodba s farmacevtko bolj ali manj jasna, zaradi napak tožilstva pa niti prisluhi niti zaznamki uradno ne obstajajo. Kot da se ni nikoli zgodilo nič. Zoran Janković ni nikoli zahteval seksa od določenega dekleta, da bi priskrbel službo v podjetju Lekarna Ljubljana. Nikoli. Ne čudijo torej odgovori Zorana Jankovića, ki se sprašuje, ali je zgodbo sploh vredno komentirati. O konkretni zadevi je že pred časom nekaj besed spregovoril Golob: "To nima nobene povezave z nobenimi sodnimi postopki, še manj bi si sam drznil razsojati o sodni veji. Neodvisnost sodne veje je ravno v tem, da kot politiki ne bomo presojali, kako naj sodstvo odloča. Zato ne bomo komentirali postopkov, še manj pa se postavili v točko razsodišča." Golob zaupa v slovensko sodstvo in pika.

Zakaj ne odgovorijo na naša vprašanja, ni znano.

Znano pa je, da imata Zoran Janković in Robert Golob številne skupne točke, če pogledamo njuni karieri. Imata skupnega sovražnika. Skupne interese in drug drugega podpirata ne glede na vse.

Iz državnega gospodarstva v politiko
Golob je na politično prizorišče stopil šele, ko mu je politika pokazala vrata v državnem podjetju, ki ga je vodil dolga leta. Poudariti je treba, da ga je politika tudi pripeljala na položaj vodje Gen-I-ja. Po mnenju nekaterih je Golobov korak oziroma preskok z vodilnega položaja v državnem podjetju v politiko logičen, čeprav bi lahko denimo sledil številnim gospodarstvenikom, ki so se morali posloviti s položajev v državnih gospodarskih družbah in so našli primerljive službe v realnem sektorju.

Podobno zgodbo ima za sabo Zoran Janković, ki ga je prav tako na položaj vodje Mercatorja postavila politika, kot je samemu Jankoviću pred več kot desetletjem zabrusil Anton Rop: "Politika te je imenovala, jaz sem te imenoval." Po tem, ko se je moral Janković posloviti s čela Mercatorja, je seveda odšel v politiko.

Najbrž bi oba ostala v gospodarstvu, če bi jima uspelo olastniniti podjetji, ki sta jih vodila po tajkunski maniri, ki se je za številne vodje državnih podjetij klavrno končala. Spomnimo: Zoran Janković je kar dvakrat želel prevzeti Mercator. Prvič sta ponudbo za prevzem zavrnila takratna največja lastnika najboljšega soseda, paradržavna sklada Kad in Sod. Ko pa je leta 2005 še drugič predlagal menedžerski prevzem, sta ga Pivovarna Laško in Istrabenz kot največja lastnika podjetja razrešila s položaja predsednika uprave. Janković je trdil, da je bil za njegovo slovo iz Mercatorja kriv Janša.

Da je želel državno družbo Gen-I odkupiti Robert Golob, ni bila nikoli skrivnost. Da mu je spodletelo, prav tako ni nobena skrivnost. Da je za njegovo slovo od bogatega podjetja in izdatne pogodbe kriv Janez Janša, tudi ni nobena skrivnost.

Znova združena v politiki
Tako kot je bilo Jankovićevo udejstvovanje v državni politiki namenjeno samo boljšemu življenju slehernika pod Alpami, je isto pri Golobu. V nasprotju z Jankovićem se sicer ni nikoli profiliral kot levičar, ampak kot "ne levi ne desni". Je pa jasen, s kom ne želi sodelovati: "Kdor koli, katera koli politika, ki seje sovraštvo, ki seje razkol, ni politika, v katero jaz verjamem in s katero si želim sodelovati. Ljudje si želijo miru, sodelovanja in varnosti, ne zanimajo jih prepiri." Ob tem je mislil predvsem na SDS, kar je pozneje večkrat poudaril in dodal, da so njegovi naravni zavezniki zbrani v koaliciji KUL: "Dejansko menim, da je KUL naš naravni zaveznik. Zaradi tega, ker verjamemo, da spoštujejo iste vrednote." Iste stranke podpira tudi Janković, ki je na tradicionalni vsakotedenski novinarski konferenci izrazil pričakovanje, da bodo stranke KUL-a z Golobom na čelu sestavljale prihodnjo vladajočo garnituro. Poudaril je, da se že veseli nove vlade.

Začasni razhod in ponovni objemi Jankovića in Goloba
Jankovićeva podpora Golobu je ob skupnih interesih povsem običajna, bi pomislili na prvo žogo. Še posebej, če vemo, da je bil Robert Golob ustanovni član in podpredsednik Jankovićeve Pozitivne Slovenije. Če pa vemo, da se je Golob pozneje pridružil Zavezništvu Alenke Bratušek, ki so jo sestavljali odpadniki Jankovićevega PS-ja, in postal podpredsednik tudi v tisti stranki, je Jankovićeva podpora Golobovi stranki nekoliko nenavadna.

Ob ponovnem vzponu Zorana Jankovića na čelo stranke leta 2014, ko je premagal Alenko Bratušek, je Golob Jankovićevo zmago pospremil z besedami: "Vsi bomo morali prespati zadevo. To, da je eden premagal drugega s tako majhno razliko, je poraz naše stranke." Pozitivna Slovenija je po tistem kongresu v nekaj letih izginila s političnega zemljevida Slovenije. Robert Golob pa ni nikoli postal viden obraz stranke Alenke Bratušek ali katere koli druge stranke.

Zanimivo pa je, da Golob letos, ko je postal politik, ni želel prevzeti Pozitivne Slovenije, ko mu jo je ponujal Janković, čeprav ni imel prav nobene težave s samim prevzemanjem stranke, kot se je izkazalo, ko je prevzel stranko Zelenih dejanj Jureta Lebna.