"To, kar je na ogled tokrat, pa … Če sem za Beneški bienale zapisal, da je videti, kot da so znesli na kup kramo iz lokalnih Baumaxov, bi moral za aktualni grafični bienale napisati, da je videti, kot da so znesli na kup kramo z ljubljanske deponije." Foto: EPA

Komično pri tej stvari je prav napajanje pri 'klasiki'. Ta je sodobnim vizualnim umetnikom (šolanim v visokih šolah za 'sodobno vizualno umetnost') povsem nedosegljiva, saj s svojimi rokami in razumom niso sposobni narediti niti kopije kakega 'klasičnega' kipa, kaj šele kar koli izvirnega v nadaljevanju.

Medtem ko je MSUM kot institucija namenjena skoraj izključno 'zabavni' umetnosti (poklon izjemam!), MGLC vzdržuje ravnotežje.

Sam nisem bil proti, ko so po tisočletju povsem spremenili obliko in vsebino grafičnega bienala. Sem bil pa mnenja, da so spremembo izpeljali preveč radikalno. Po mojem mnenju bi bilo smiselno obdržati nacionalne izbore grafik v bistveno manjšem obsegu, zraven pa postaviti še kuratorsko razstavo. Tako bi bienale ohranil večji del starega občinstva, pridobil bi pa še novo. Tak kot je zdaj, je bienale (samo še ena generična) kuratorska megarazstava.

Prejšnji bienale je bil nekaj najboljšega v zadnjih letih. Zares je bilo videti marsikaj …, kar je bilo preprosto vredno videti.
To, kar je na ogled tokrat, pa … Če sem za Beneški bienale zapisal, da je videti, kot da so znesli na kup kramo iz lokalnih Baumaxov, bi moral za aktualni grafični bienale napisati, da je videti, kot da so znesli na kup kramo z ljubljanske deponije. Ogledal sem si postavitev na tivolskem gradu, kjer ni videti ničesar omembe vrednega, podobno je v prostorih Moderne galerije. V Moderni galeriji je sicer na ogled nekaj povsem povprečnih grafik. Ampak saj ne gre za grafiko. Težava je v tem, da je to, kar je na ogled (namesto grafike), povsem brezupno.

Poglejmo primer: na vhodu MGLC-ja obiskovalca pričakajo glave …, ki se zdijo kot kiparstvo. Avtor, Andrew Hazewinkel, nam je razložil, da gre za odlitke, narejene po odlitkih Donatellovega originala. Hazewinkel sicer originalne odlitke ob delu nekako zamakne … in to je vse. Komično pri tej stvari je prav napajanje pri 'klasiki'. Ta je sodobnim vizualnim umetnikom (šolanim v visokih šolah za 'sodobno vizualno umetnost') povsem nedosegljiva, saj s svojimi rokami in razumom niso sposobni narediti niti kopije kakega 'klasičnega' kipa, kaj šele kar koli izvirnega v nadaljevanju.

To, kar Hazewinkel (in nepreštevni drugi danes) počne kot 'umetnost', so na ljubljanski akademiji učili v okviru predmeta likovna tehnologija. Bolj mimogrede učili, likovna tehnologija pač ni neka huda znanost. Danes smo v položaju, ko se nekaterim strokovnjakom takšni izdelki zdijo nekaj izjemnega. V resnici gre za toplo vodo. In 'sodobna umetnost' je ocean tople vode.

P. S.: @Grinta: Poklon!

Komično pri tej stvari je prav napajanje pri 'klasiki'. Ta je sodobnim vizualnim umetnikom (šolanim v visokih šolah za 'sodobno vizualno umetnost') povsem nedosegljiva, saj s svojimi rokami in razumom niso sposobni narediti niti kopije kakega 'klasičnega' kipa, kaj šele kar koli izvirnega v nadaljevanju.