Bled je letos gostil že 8. strateški forum, ki se je v slabem desetletju svojega obstoja razvil v najbrž najbolj prepoznavno slovensko zunanjepolitično znamko. Letošnja rekordna udeležba več kot 500 politikov, gospodarstvenikov, zunanjepolitičnih strokovnjakov in mladih zato ne preseneča.

Teme so obsegale razmere na Balkanu, vlogo Rusije in Osrednje Azije v svetu, naš odnos do tako pomembnega naravnega vira, kot je voda, pa spremembe v svetu, ki zahtevajo tudi spremembe in prilagajanje novim razmeram v Evropi.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

15. septembra bo minilo pet let od sesutja ameriške investicijske banke Lehman Brothers, kar je naznanilo začetek svetovne finančne krize. Med območji, ki jih je kriza najbolj prizadela, se je znašla tudi Evropska unija. Večji del te 28-članske družine se še vedno ni iztrgal iz rok finančne in posledično gospodarske krize. EU je zato v zadnjih letih na svetovnem geostrateškem zemljevidu precej zgubila svojo težo, za razliko od "matere" finančne krize, ZDA, ki se je že izkopala iz najhujših težav.

Da bi lahko Evropa v hitro spreminjajočem se svetu, kjer se porajajo nove gospodarske in politične sile, spet dobila pomembno vlogo, se bo morala hitro prilagoditi novim razmeram. EU in njene predhodnice so se v minulega pol stoletja znale vedno pravočasno prilagoditi novo nastalim razmeram. Res pa je, da so bila to večinoma leta "debelih" in ne kot zdaj "suhih" krav. Kljub težkim gospodarskim razmeram v Uniji, ki jo šibita zlasti visoka brezposelnost v številnih članicah in visoka zadolženost držav, je na Bledu med udeleženci vladal optimizem.

Večina razpravljavcev, med katerimi so bili avstrijski predsednik Heinz Fischer, italijanski premier Enrico Letta, slovenski predsednik Borut Pahor in premierka Alenka Bratušek, so prepričani, da je glavni del težav Unije povzročila kar politika sama, ker se je prepozno in premalo učinkovito odzvala na krizo. Italijanski premier Letta je celo ocenil, da je Italija v petih letih zaradi tovrstnih napak "vrgla stran" okroglih 50 milijard evrov. Bolj ali manj je prevladalo mnenje, da se mora sodelovanje med članicami Unije poglobiti, predvsem pa je treba oblikovati enotnejše in učinkovitejše evropske institucije. To pa nikakor ne bo preprosto, saj je Unija zdaj zapleten sistem z 28 članicami, ki deluje popolnoma drugače kot takrat, ko je šest predstavnikov ustanovnih članic sedelo ob kaminu, kadilo in mirno razpravljalo, je slikovito izjavil avstrijski predsednik Fischer.

Osebno je sicer proti t. i. Evropi dveh hitrosti in se zavzema za nadaljnjo širitev Unije. Slovenski predsednik Pahor je poudaril, da sam zagovarja idejo Združenih držav Evrope, kar bi pomenilo, da imamo močne, skupne evropske institucije. Kdaj naj bi se ta ideja uresničila, pa ni znal napovedati, je pa poudaril, da bi se morala razprava o t. i. novi evropski ustavi začeti takoj po volitvah v evropski parlament prihodnje leto. Italijanski premier Letta je prepričan, da bi morali evropski politiki odločno več narediti za okrepitev učinkovitosti, ljudem pa vrniti občutek, da lahko tudi oni vplivajo na dogajanje v Uniji.

Vsi udeleženci razprave so se namreč zavedali, da je ena glavnih pomanjkljivosti delovanja EU t. i. demokratični deficit, ker državljani preprosto nimajo občutka, da lahko kakor koli vplivajo na odločitve v Bruslju. Zato vse bolj postaja verjetno, da bo že ob prihodnjih volitvah v evropski parlament maja 2014 storjen prvi mali korak v smeri večje demokratične legitimitete evropskih institucij. Tako naj bi posamezne politične skupine, zastopane v Evropskem parlamentu, na volitvah nastopile vsaka s svojim kandidatom, ki bi bil v primeru zmage potrjen za predsednika Evropske komisije. Ne pa tako kot do zdaj, da je bil to, kot se je izrazil eden od udeležencev, rezultat barantanja med vsemi članicami Unije na t. i. evropskem bazarju.