Vse to se mi prikrade na vidno razdraženi um, ko se utrujeno zleknem v čakalnici na osrednjem izraelskem letališču Ben Gurion. Verjetno bi pričakovali, da bi zdaj pojasnjeval, kako se bom prebil skozi zloglasno varnostno kontrolo ob vstopu v judovsko državo, ker verjetno poznate že nekoga, ki vam je o tem povedal res dobro "štorijo". Še posebej če je rad potoval in se kitil z vsemi mogočimi štemplji v svojem pasošu. Po potrebi z iranskim, preden je želel vstopiti v Izrael. No, pa vam povem, da je včasih iz te države bistveno težje izstopiti kot pa vstopiti.

"Kaj si počel v Jordaniji in Egiptu? Kako je ime od tvoje bivše punce mami? Koga si obiskal v Izraelu?" Skratka, varnostno čekiranje v fundamente, ki se za tiste malo preveč pametne, drzne in z ego oblite provokatorje lahko tudi slabo konča. V obe smeri.

Pristojni organi pač ne potrebujejo pretiranih razlogov, da te zadržujejo in zaslišujejo celi ljubi dan, če jih je volja poslušati vaše blebetanje. Da ne bo pomote, če ste v Izraelu zaželjeni, lahko vstopite tudi s pretečenim pasošem. Drugače povedano, če je njihov interes večji od vašega ... potem potrebujete le nasmešek na obrazu, za vse ostalo je poskrbljeno.

Vendarle pa moram jasno poudariti, da se judovska država ne prepušča naključjem, saj se dobro zaveda kaj pomeni, da usodo njihovega naroda kroji nekdo drug. Varnostni sistem na enem najbolj varnih letališč na svetu, poimenovanem po slavnem realizatorju sionističnih sanj in prvem izraelskem premierju, me že dobro pozna.

V prvi vrsti sem pred zadnjim obiskom moral predložiti kar nekaj papirologije, ki se je v času covida drastično povečala. To, da sem bil trikrat cepljen proti koronavirusni bolezni, je bil praktično (pred)pogoj za obisk dežele olimpijskih prvakov v cepljenju. Za začetek bi se lahko od Izraelcev naučili verjeti v boga znanosti.

Potem so tu bila še testiranja in izpolnjevanje spletnih obrazcev, ki bi jih brez drage bistveno težje izpolnil. Da ne bo pomote: ni bil problem v hebrejščini. Nisem ravno tehničen tip, tudi jasno nazorne mehanske zadeve mi delajo težave, a mi to sploh ni problem priznati. Vsi imamo svojih hib in težav na pretek. Mislim, da v resnici to na Ben Gurionu, ki je bil v zgodovini redko tarča uspešnih terorističnih napadov, razumejo, sploh če se ozrejo v tvoje oči in v njih vidijo spoštovanje, potrpežljivost in mirnost. Skratka, Izraelci vedo o vas več, kot si mislite, in verjemite mi, da je to v dobro vam in vaši varnosti.

Obstajajo tudi takšni frajerji, ki jim je vstop v državo prepovedan, in verjemite mi, zelo težko se je znajti na takšnem seznamu. Zakaj? Čisto preprosto je: ker v Izraelu veljajo demokratični standardi Zahoda. Obstaja pa še en razlog. Judovska država ima dovolj sovražnikov, ki jih mora jemati skrajno resno, zato ste najverjetneje premajhna riba v bazenu mnogoterih protiizraelskih miljejev, sploh če mislite, da vas bodo zaradi nekaj čivkov in retvitov pridržali. Izraelci so se že precej dobro navadili na vsa ta poslanstva mednarodnega linča, za katerim se velikokrat skrivajo najbolj pohotne frustracije antisemitskih rabot.

Med izraelskimi varnostnimi organi pa so (ne)slavo že poželi tudi naši bistroumni rojaki. Nekatere osebno poznam in jih v resnici razumem. Izraelce, namreč.