Še zadnja razprava o Acti v zdajšnji obliki. Namen sporazuma namreč ostajata želja in vizija, in sicer okrepitev zaščite pravic intelektualne lastnine, boj proti spletnemu piratstvu in preprečevanje uvoza ponarejenega blaga, toda v obliki Acte tovrstnega sporazuma, sodeč po priporočilih parlamentarnih odborov, ne bo.
Najglasnejši in najjasnejši so na levi sredini in na levici, kjer sporazum razumejo kot grožnjo svoboščinam in pravicam, medtem ko desnosredinske stranke nimajo tako ostrih stališč, v marsičem pritrjujejo Evropski komisiji, ki je želela, da bi poslanci čakali na odločitev Sodišča Evropske unije o primernosti sporazuma, pri čemer je, denimo, poročevalec za to temo, britanski socialist David Martin, dejal, da v primeru Evropskega parlamenta nikakor ne gre za pravno, temveč za politično odločitev.

Evropska komisija sicer brani sporazum, ki ga je konec januarja podpisala skupaj z 22 od 27 držav Unije ter med drugim z ZDA in Japonsko. Acta po mnenju komisije ne cenzurira interneta in nima pravnih posledic za Unijo, saj naj ne bi spreminjala evropske zakonodaje. Za kritike se seveda postavlja vprašanje, zakaj je potem sploh potrebna v Uniji, in po drugi strani, zakaj poleg ni Kitajske, ki je ključni vir ponarejenih izdelkov

Po današnji razpravi bodo poslanci o sporazumu glasovali jutri opoldne.

Iz Strasbourga,