Guverner centralne banke Boštjan Jazbec bo o odgovornosti za 600-milijonski izbris vladi predvidoma v sredo predstavil svoj pogled. V osrednji domači finančni instituciji bo po navodilih politike potekala forenzična preiskava, ob tem pa se obetata še izredna seja državnega zbora in ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije.

Kdo je bolj odgovoren za izbris imetnikov podrejenih obveznic in bančnih delnic v 6 podržavljenih bankah? Banka Slovenije, finančno ministrstvo, Evropska komisija? Politika je enotna, da želi priti resnici do dna. Pa bo uspela glede na to, da se ustavno sodišče s tem vprašanjem ukvarja že več kot leto dni, za nameček pa je za dodatna pojasnila pri odločanju zaprosilo še Evropsko sodišče? Zadeva ni enostavna, jasno je le, da bančna sanacija za zdaj še ni obrodila sadov v smislu večjega kreditiranja podjetij.

Politiki je tematika tako rekoč pisana na kožo. Pa čeprav je taista politika, natančneje prejšnji sklic državnega zbora, sprejela zakon, ki je izbris omogočil. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ki je verjetno ključno: kaj, če ustavno sodišče ugotovi, da zakon ni skladen z Ustavo, kot se je na primer že zgodilo pri izbrisanih ali pa pri znižanju pokojnin z intervencijskim zakonom, pa še kaj bi se našlo? Potem je odgovor na dlani: davkoplačevalci bomo izbrisanim imetnikom obveznic in delnic povrnili odvzeta sredstva, morda tudi z zamudnimi obrestmi in potencialnimi odškodninami.

V igri so torej visoki zneski, šlo je namreč za poseg v lastninsko pravico. Razen, če bo ustavno sodišče izbris potrdilo kot ustaven, ker da gre za javno korist v okviru sanacije bank. A do odločitve ustavnega sodišča je še daleč, ne pričakuje se je pred poletjem. Časa za nabiranje političnih točk je tako na pretek.