Banka Slovenije naj bi v Banki Celje namenoma izbrisala vse podrejene obveznice, čeprav to sploh ni bilo potrebno. Da je bančna luknja večja, kot je bila v resnici, je sporočila tudi pri drugih bankah, je zapisal kolumnist Financ Tadej Kotnik.

Ta je v kolumni z naslovom Banka Slovenije, laži in potvarjanja zapisal, da mu je njegov vir iz osrednjega bančnega regulatorja zaupal, da se na vse krplje in pretege trudijo, da bi odločbe o izbrisu podrejenih obveznic v Banki Celje in tudi drugih bankah ostale skrite pred javnostjo.

Iz te naj bi bilo namreč razvidno, da se je kapital Banke Celje po izbrisu dvignil na 40 milijonov evrov, kar je precej nad ničlo, do kolikor bi bilo pravzaprav treba izbrisati, podrejene obveznice pa zato le delno odpisati ali jih spremeniti v delnice banke.

Han: Če je to res, mora guverner odstopiti
Domneve o nepravilnostih pri razlastitvah imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah so hitro začele odmevati v parlamentu. Predsednica ZaAB-a Alenka Bratušek in premierka v času reševanja bank je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi o njih dvomila. Zato je izrazila pričakovanje, da bo guverner Banke Slovenije Jazbec vse ustrezno pojasnil in to podkrepil z dokumenti. Generalni sekretar SMC-ja Erik Kopač meni, da bi bilo treba ugotoviti, kakšno je dejansko stanje, kar pomeni, da pristojni organi nadzora opravijo svojo nalogo, vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pa je dejal, da bi morala Banka Slovenija razkriti ključne podatke, da se zadeve raziščejo. Han prevzema odgovornost za vsak "pritisk na gumb, ki ga je storil kot poslanec v zadnjih letih", pri čemer pa je šlo tudi za zaupanje institucijam. Če je v informacijah medijev kaj resnice, bo moral guverner po njegovih pričakovanjih odstopiti.

Šircelj želi preveriti realnost podatkov
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je bil nekoliko previdnejši. Kot je navedel za STA, je treba najprej ugotoviti vse okoliščine primera in ali so se dejansko zgodile nepravilnosti. Po Erjavčevih navedbah bo treba ugotoviti odgovornost vpletenih, če držijo trditve malih delničarjev. Če je šlo za kazniva dejanja, pa bodo ugotovili organi pregona, je dodal. Poslanec SDS-a Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financ sklical petkovo sejo, je pojasnil, da "želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah". Pri tem ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna. Izrazil je pričakovanje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot prejšnji in zdajšnji finančni minister vse te zadeve ustrezno pojasnili, ter upanje, da stvari niso potekale po scenariju, "na podlagi katerega bi bili nekateri oškodovani, drugi pa bi pridobili". Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost, je prepričan.

Janša za uvedbo parlamentarne komisije
Na komisiji DZ-ja za nadzor javnih financ, ki obravnava pravilnost sanacije bank v letu 2013, je bilo slišati več pozivov po preiskavi dogodkov in dela Banke Slovenije. Hkrati pa je bilo veliko predlogov, naj se za razlaščene imetnike podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah najde kompromisna rešitev. Glede dela Banke Slovenije in njene vloge pri sanaciji bančnega sistema je Luka Mesec (ZL) predlagal, naj komisija vlado pozove k pripravi zakonskih podlag, ki bodo omogočile forenzično preiskavo od za to pristojnih organov. Janez Janša (SDS) pa se je zavzel za uvedbo parlamentarne komisije, ki bo preučila to tematiko. V razpravi poslancev in vseh povabljenih je bilo slišati tudi predloge, naj se za razlaščene imetnike podrejenih obveznosti najde neki kompromis. "Če bo komisija menila, da ne gre za zlorabo davkoplačevalskega denarja, bi lahko kompromis iskali na primer v možnosti nadomestila v udeležbi pri dobičku slabe banke ali v podobnih strukturah," je predlagal nekdanji finančni minister Uroš Čufer. Tudi Janša je menil, da "je treba poiskati resen denarni kompromis glede imetnikov finančnih instrumentov, in to brez sodnih postopkov, ker bo to le še dodaten strošek za davkoplačevalce". Vlada mora vedeti, koliko ima manevrskega prostora za to, je dejal.

Jazbec pozval k uvedbi neodvisne revizije
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je medtem pozval k uvedbi neodvisne revizije. Hkrati je člane komisije spomnil, da je DZ Banki Slovenije konec januarja priporočil, naj v 30 dneh pripravi informaciji o vzrokih za nastalo bančno luknjo in vlogi centralne banke pri tem. "3. marca bomo predložili poročilo, ki bo vsebovalo odgovore, na katere danes težko odgovarjamo," je dejal. Čudi se, da mora to narediti Banka Slovenije, saj so to po njegovih besedah v drugih državah počele neodvisne institucije, ki sta jih najeli ali vlada ali parlament. "Čudno, da na nas leti toliko odčitkov, nalagate pa nam, da jih raziščemo sami," je dejal in dodal: "Pozivam, da se te stvari razčistijo pred neodvisno forenzično komisijo, ki ji bomo vsi verjeli vnaprej, sicer se to ne bo nikoli končalo." Ob razčiščevanju dogodkov, razlogov, postopkov in zlasti tega, ali je Slovenija res morala v celoti razlastiti podrejene obvezničarje ali ne, je guverner dejal, da je razprava o tem oz. "vse razlage o pravnem vidiku tega" zanj nespoštovanje pravnega reda Slovenije. "Počakajmo na odločitev sodišča," je dodal.