Pri obravnavi letnega poročila Banke Slovenije za leto 2013 na sejah parlamentarnih delovnih teles se je izkazalo, da poročilo ne vsebuje celovitih informacij o sanaciji bank, ki je bila izvedena konec leta 2013. Tako poudarjajo v opozicijskem SDS-u, ki je priporočila pripravil. Po njihovi oceni je tudi skrb vzbujajoče, da vlada še vedno ni sprejela strategije poslovanja državnih bank.

V SDS-u po besedah njihovega poslanca Marka Pogačnika predlagajo, da DZ Banki Slovenije priporoči pripravo informacije o vzrokih za nastalo bančno luknjo in vlogi centralne banke pri tem, za kar ima Banka Slovenije 30 dni časa. V stranki predlagajo še priporočilo DZ-ja vladi, da jih v osmih dneh seznani s stresnim testom Evropske centralne banke (ECB), po katerem NLB in NKBM v primeru neugodnega scenarija konec 2016 izkazujeta kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov.

Ob tem je Pogačnik spomnil, da je druga sanacija bank proračun stala že več kot pet milijard evrov, pri čemer obstaja verjetnost, da bodo stroški sanacije še večji. Zaradi izbrisa podrejenih obveznic (zakon zdaj presoja ustavno sodišče) lahko proračun utrpi dodatno obremenitev v višini pol milijarde evrov. Kljub obsežni sanaciji sta NLB in NKBM padli na zadnjih stresnih testih ECB-ja, je opozoril Pogačnik, del odgovornosti za ta položaj pa po njegovem mnenju nosi tudi Banka Slovenije.

DZ enoten z izjemo ZL-ja
Poslanci in poslanke so večinom enotni, da da je razprava o sanaciji bančnega sistema koristna, predlagana priporočila pa potrebna. Le v Združeni levici menijo, da od priporočil ni pričakovati učinkov in da DZ z razpravo o tem zgolj zapravlja čas.

Razprava je bila osredotočena na pričakovanja, da se opredeli odgovornost za nastalo bančno luknjo. Zanjo namreč ni toliko kriva svetovna finančna kriza kot nesposobnost in neučinkovitost uprav in nadzornih svetov ter koruptivna in kriminalna dejavnost bančnih elit. Svoje pa je s pasivno vlogo prispevala tudi Banka Slovenije, menijo poslanci in poslanke.

Odgovornost in krivda
Definiranje vzrokov za nastanek bančne luknje in opredelitev odgovornosti je ključno za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančne institucije, nadzorne organe in tudi v institut pravne države, meni poslanec DeSUS-a Uroš Prikl.

Dušan Verbič (SMC) je spomnil, da se je njegova stranka v koalicijski pogodbi zavezala k preiskavi bančne luknje in opredelitvi odgovornosti. Franc Križanič (SD) je izpostavil predvsem odgovornost Banke Slovenije, ki bi morala prevzeti vlogo nadzornika, a tega ni storila tako, kot bi morala. H krizi bančnega sistema je tako bistveno pripomogla pasivnost centralne banke.

Poslanka Alenka Bratušek iz ZaAB-a meni, da je priprava poročila Banke Slovenije glede položaja NLB-ja in NKBM-ja ključna, nujno pa je pripraviti tudi ukrepe za čimprejšnje finančno prestrukturiranje malih in srednje velikih podjetij. V NSi-ju pa menijo, da je treba banke čimprej privatizirati. Le tako se bo po besedah poslanca Jožefa Horvata v prihodnje mogoče izogniti bančnim luknjam in z njimi povezanim dokapitalizacijam s strani davkoplačevalcev.

Le ZL nasprotoval priporočilom glede DUTB-ja
Poslanke in poslanci so se prebili tudi čez predloge priporočil v zvezi z upravljanjem državnega premoženja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki jih je pripravila poslanska skupina SDS-a.

V SDS-u vladi predlagajo, da v 30 dneh pripravi informacijo o metodologiji izračunavanja vrednosti premoženja, ki se je s poslovnih bank prenašalo na DUTB, in poda oceno o primernosti takega načina vrednotenja. Poleg tega v SDS-u tudi predlagajo, da DZ vladi priporoči, da ga v osmih dneh od prejema seznani z dopolnjenim letnim poročilom DUTB-ja za 2013, in da DZ priporoči vladi, da ga v osmih dneh od prejema seznani s poslovno-finančnim načrtom DUTB-ju v 2015.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je obljubil pripravo informacije o metodologiji izračunavanja vrednosti, v zvezi s poročilom DUTB-ja za 2013 pa pojasnil, da bo revidirano poročilo vlada obravnavala v začetku februarja, nato pa ga bo posredovala tudi v DZ. Načrt DUTB-ja za 2015 pa bo vlada, tako Dragonja, DZ predložila skupaj z novelo zakona o ukrepih za zagotavljanje stabilnosti bank v prvem letošnjem četrtletju.

Poslanci vsa tri priporočila podpirajo in jim na petkovem glasovanju obljubljajo podporo. Ločeno mnenje od ostalih so imeli le poslanci ZL-ja. Luka Mesec je poudaril, da priporočila nimajo nobene vrednosti, da so samo dimna zaveza za prikrivanje lastne odgovornosti, namen razprave pa da najverjetneje ni informiranje, ampak propaganda.

Priporočilo o razrešitvi Fišerja zavrnjeno že na odboru
DZ je opravil tudi razpravo o predlogu priporočila SDS-a, s katerimi bi med drugim pravosodnega ministra in državnotožilski svet pozval k razrešitvi generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zaradi nezakonitega imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva.

O priporočilu DZ ni glasoval, saj je bilo zavrnjeno že na pristojnem odboru. Med obravnavo točke so nekateri poslanci koalicije ocenjevali, da je razprava nepotrebna, saj da je bila nezakonitost že odpravljena (vlada je namreč sporno imenovanje iz leta 2012 razveljavila). Nasprotno pa so ocenjevali v SDS-u in NSi-ju, kjer so tudi prepričani, da so nepravilnosti očitne in da bi odgovorni morali odgovarjati.

Fišer je namreč dan pred imenovanjem vlade Janeza Janše leta 2012 Škrleca imenoval na mesto generalnega direktorja vrhovnega tožilstva, pravosodni minister Aleš Zalar pa je imenovanje potrdil. Janševa vlada je sklep o imenovanju razveljavila, Škrlec pa se je obrnil na upravno sodišče. To ga je zavrnilo z ugotovitvijo, da je bilo imenovanje nezakonito ter da sta Fišer in Zalar samovoljno izvrševala oblast. Aprila 2013 je državnotožilski svet Škrleca ponovno potrdil na položaj, tokrat pa naj bi bilo imenovanje zakonito.

Zadeva je trenutno na vrhovnem sodišču. Ker sodišče o zadevi odloča že več kot eno leto, je Vinko Gorenak (SDS) danes ocenil, da z zavlačevanjem očitno ščiti Fišerja in Zalarja.