Delež nedonosnih terjatev bank do malih in srednjih podjetij se je lani povečal na 39 odstotkov vseh nedonosnih terjatev do podjetij. "To nakazuje na nujnost aktivnejšega ukrepanja samih bank pri razreševanju nedonosnih terjatev z njihovo odprodajo, hitrejšimi odpisi in večjo segmentacijo tveganosti posojilojemalcev pri odobravanju novih posojil," je na današnji seji ob analizi stabilnosti slovenskega bančnega sistema poudaril svet centralne banke.

Nestabilnost nedonosnih terjatev in nihaji navzgor kažejo, da tveganje nadaljnjega poslabševanja kreditnega portfelja bank ostaja visoko. "Posebej izstopa nizka kakovost kreditnega portfelja do tujcev, ki ni zajet z reševanjem s prenosi slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in je odvisen od gospodarskega razvoja predvsem v državah Zahodnega Balkana," so navedli v Banki Sloveniji (BS).

Podaljšanje finančne krize
Širitev nedonosnih terjatev na nove gospodarske dejavnosti tudi podaljšuje finančno krizo, so opozorili. Makroekonomske razmere v Sloveniji so se sicer izboljšale, a tveganje za nižjo gospodarsko rast od pričakovane prinašata negotovo gospodarsko okrevanje v nekaterih članicah območja evra in morebitna zaostritev geopolitičnih napetosti na območju Ukrajine in Bližnjega vzhoda. Domača rast namreč temelji na tujem povpraševanju, ki lahko zaradi teh groženj izgubi zagon.

Proces razdolževanja in prestrukturiranja prezadolženih podjetij poteka počasi. Dejavnosti na področju prestrukturiranja podjetij in sprejeti ukrepi za nadaljnje zniževanje nedonosnih terjatev v bankah lahko pomembno prispevajo k obvladovanju kreditnega tveganja in izboljšanju kakovosti bančnih naložb.

Povečano povpraševanje po posojilih
Povpraševanje podjetij po posojilih se je po razlagi Banke Slovenije lani povečalo, kreditni standardi bank pa se dodatno ne zaostrujejo, kar kažejo zadnji razpoložljivi anketni podatki. "To povečuje verjetnost, da se bo dinamika krčenja posojil nefinančnim družbam začela v prihodnjem obdobju zmanjševati," so zapisali v BS-ju.

Svet BS-ja je še ocenil, da je v bankah ob visokem realiziranem kreditnem tveganju velika verjetnost dodatnega oblikovanja oslabitev in rezervacij ter posledično rasti dohodkovnega tveganja. Kljub izboljšanju poslovnega rezultata in rasti obrestne marže so obrestni prihodki pod negativnim vplivom krčenja posojil, medtem ko je zaradi močno znižanih pasivnih obrestnih mer ugoden učinek na dohodek bank v veliki meri že izčrpan.

Zaradi povrnjenega zaupanja v domače banke se depoziti prebivalstva vračajo v bančni sistem. Zaradi pričakovanih nizkih stopenj rasti vlog gospodinjstev v prihodnjih dveh letih pa bodo banke še vedno izpostavljene tveganju manj stabilne strukture financiranja.

Svet Banke Slovenije je danes sprejel tudi gradivo Gospodarska in finančna gibanja, v katerem med drugim ugotavlja, da se ekonomska politika kljub gospodarskemu okrevanju in ugodnejšim obetom še naprej srečuje s številnimi izzivi: nedelovanje kreditnega kanala, visoka brezposelnost, fiskalna konsolidacija in prestrukturiranje gospodarstva. "Te izzive je mogoče deloma odpraviti tudi z odgovornim in premišljenim lastniškim prestrukturiranjem podjetij," so prepričani v BS-ju.