Slovenski bančni sistem je danes kapitalsko ustrezen, visoko likviden, do končnega cilja očiščenja, kreditiranja podjetij, pa letos še nismo prispeli. Kreditna rast je namreč še naprej negativna. Državljani smo pred natanko letom dni za sanacijo bank namenili 10 odstotkov BDP-ja oziroma vsak med nami dve in pol povprečni plači. Podržavili smo NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje in v nadzorovano likvidacijo poslali Probanko in Factor Banko. Samo v NLB in NKBM smo skupaj z državnimi poroštvi vložili za 3,2 milijarde evrov.

In kje smo danes? Banki sta v prvih treh kvartalih ustvarili vsaka po nekaj deset milijonov dobička, letošnjih stresnih testiranj pa vnovič, tokrat sicer za las, nista prestali. Sanacija bank še zdaleč ni končana, pravi direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, Boštjan Vasle: "Delež slabih terjatev v celotnem bančnem sistemu je še vedno višji, kot bi se pričakovalo za urejen in dobro delujoč bančni sistem. Poleg tega pa slovenske banke še vedno ne kreditirajo podjetniškega sektorja."

Razlog za nekreditiranje ni denar, tega imajo banke v izobilju, priznava predsednik uprave NLB-ja, Janko Medja: "Glede na to, da imajo banke dovolj denarja, pomanjkanje pa je na strani povpraševanja. Se pravi ni dovolj rasti in ni dovolj investicij. Največje povpraševanje po kreditih je s strani tistih, ki jih ne morejo vračati drugim bankam, zato hodijo od ene do druge in prosijo nove banke, da poplačajo prejšnje banke."

Gospodarstveniki seveda ne morejo čakati križemrok. Vse več je financiranja v tujini, prek bank, pa tudi prek izdaje podjetniških obveznic. Direktor družbe Bosio, Hugo Bosio: "Mnogo podjetij, tudi mi, se odpravlja v tujino, v avstrijske banke, kjer so kreditni pogoji bistveno ugodnejši. S tem smo tudi sami poplačali domače kredite. Zdaj čakamo, da bo situacija v Sloveniji boljša."
Situacija v slovenskih bankah pa se bo izboljšala šele po tem, ko se bodo številna, ta hip še vedno prezadolžena podjetja razdolžila in poslovno prestrukturirala. To bo namreč temelj za zdravo in stabilno rast tako v podjetjih kot v bankah.

Urška Jereb Brankovič, Radio Slovenija