V NLB-ju obsojajo izjave vladajočih, saj jih vidijo kot pritisk politike na konkretne posle. Foto: BoBo
V NLB-ju obsojajo izjave vladajočih, saj jih vidijo kot pritisk politike na konkretne posle. Foto: BoBo
Medja
Medja je trenutni predsednik uprave NLB-ja. V upravi poudarjajo, da konkretnega vpliva na izide, ki jih odražajo obremenitveni testi, niso imeli. Foto: BoBo


"Ljudje, ki so pripeljali do slabega stanja v slovenskih bankah, nimajo pravice voditi bank naprej. To pa še ni bilo narejeno. In to kot SD pričakujemo," je ob objavi evropskih stresnih testov dejal predsednik stranke Dejan Židan.

"Mi smo lastniki, vlada je odgovorna. Ne moremo kar mirno spremljati dogajanja," pa je izjavil predsednik DeSUS-a Karl Erjavec.

To so le nekatere izmed nedavnih izjav najvišjih predstavnikov vlade, ki so Novo Ljubljansko banko pripeljale k javnemu protestu. V NLB-ju so spomnili, da je ena najpomembnejših zavez Slovenije pri prestrukturiranju bank v državni lasti zagotoviti neodvisno in profesionalno korporativno upravljanje.

"Žal v našem vsakodnevnem delu ugotavljamo, da so ravno tovrstne prakse, ki vključujejo javne pritiske in diskreditacije ter izrabo vzvodov korporativnega upravljanja za parcialne cilje in interese, privedle do potrebe po obsežni in zelo dragi sanaciji bančnega sistema in slovenskega gospodarstva v celoti," so zapisali.

Evropski obremenitveni testi
V NLB-ju so komentirali 26. oktobra objavljene izide obremenitvenih testov v 130 sistemsko najpomembnejših evropskih bankah. Gre za rezultate celovite ocene portfelja, če bi bil razvoj v slovenskem in regijskem gospodarstvu tri leta zapored izjemno negativen, so pojasnili. Gre torej za učinke negativnih predpostavk na večji del kreditnega portfelja, ki pa izvira izpred časov, ko je zdajšnja uprava NLB-ja prevzela odgovornost za reševanje največje slovenske banke.

Po objavi rezultatov obremenitvenih testov, ki so za primer negativnega scenarija pokazali potrebo po dodatnem kapitalu v NLB-ju in tudi NKBM-ju, sta Erjavec in Židan izrazila pričakovanje, da se bodo v koaliciji pogovorili o usodi vodstev državnih bank. V obeh strankah so namreč prepričani, da bi se ob vsej državni podpori bankam morali vprašati tudi o usodi njihovih vodstev. V NLB-ju ob tem poudarjajo, da zdajšnja uprava na nobenega izmed dejavnikov, ki so vplivali na rezultate obremenitvenih testov, v dveh letih dela praktično še ni imela vpliva.

Prestrukturiranje portfelja izpostavljajo kot prednostno nalogo zdajšnje uprave in navajajo, da bo lahko NLB potencialni primanjkljaj kapitala, ki ga izkazuje negativni scenarij celovite ocene za leto 2016, nadomestil že iz letošnjih rezultatov, z zadržanimi dobički iz tekočega poslovnega leta.