Letošnje poročilo o obetih bančnega sektorja v srednji in vzhodni Evropi, ki analizira poslovanje in napovedi bank iz osmih držav regije, ugotavlja, da so šest let po začetku svetovne finančne krize obeti za razvoj bančnega sektorja pozitivni v vsej regiji, čeprav ostajajo opazne razlike med severnimi državami v regiji (Češka, Poljska in Slovaška) ter južnimi (Bolgarija, Romunija, Slovenija, Hrvaška in Madžarska).

Dva dejavnika, ki pomenita najbolj očitno ločnico med severom in jugom v regiji, sta kakovost premoženja in rast posojil, ki vpliva na donosnost in prihodnjo strategijo bank.

Banke v treh državah na severu regije imajo zelo kakovostno premoženje, delež slabih posojil pa upada, kar znižuje tveganja. Medtem delež slabih posojil na jugu raste, vendar je preobrat na bolje pred vrati. Če države na severu dosegajo rast kreditov, pri čemer je najmočnejša Poljska, v državah na jugu regije posojila še naprej upadajo.

Slovenske banke okrevajo
Poročilo je analiziralo poslovanje vseh slovenskih bank in ugotovilo, da je bančni sektor po veliki lanski izgubi zaradi slabitev v luči zunanjih pregledov bank in obremenitvenih testov na poti okrevanja, bodo pa njegovi rezultati še vedno slabši od večine drugih držav v regiji, saj je tudi pričakovano gospodarsko okrevanje Slovenije po navedbah Deloitta podpovprečno.

Avtorji se pri tem opirajo na napovedi o le 0,2-odstotni rasti bruto domačega proizvoda v letošnjem letu, ki naj bi ji sledila enoodstotna gospodarska rast v letu 2015. Te napovedi so precej slabše od zadnjih popravljenih napovedi slovenskih ustanov.

Pri stroških tveganja oz. deležu slabih posojil poročilo spominja na lanski padec deleža nedonosnih terjatev po prenosu dela slabih posojil iz NLB in NKBM na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Delež slabih posojil pri podjetjih, ki so v Sloveniji največji vir težav bank, je tako ob koncu 2013 zdrsnil z 28 na skoraj 20 odstotkov, se letos spet okrepil za nekaj odstotnih točk, po skorajšnjem prenosu slabih terjatev z Abanke na DUTB pa naj bi spet zdrsnil na okoli petino.

Slovenija z največ slabimi krediti
Delež slabih posojil se bo znižal tudi na Madžarskem in v Romuniji, letos naj bi rahlo narasel v Bolgariji, prihodnje leto pa občutneje na Hrvaškem. Stroški tveganja naj bi v vseh teh državah počasi upadali, v Sloveniji pa naj bi v prihodnjih dveh letih skupaj z Romunijo ostali med najvišjimi. Banke na Poljskem, Češkem in Slovaškem imajo bistveno nižjo raven slabih posojil in zelo nizke stroške tveganja.

Obseg posojil bo letos še naprej padal v Sloveniji, na Hrvaškem, v Romuniji in na Madžarskem, prihodnje leto pa le še v Sloveniji in na Madžarskem. V severnem delu regije je medtem rast posojil visoka.

Največji padec posojil v regiji naj bi bil v povprečju prav v Sloveniji, preobrat pa je po oceni Deloittovih strokovnjakov pričakovati v letu 2016, pri čemer naj bi se takrat razmere bolj stabilizirale, kot da bi posojila začela rasti. V Sloveniji namreč še vedno potekajo postopki razdolževanja gospodarstva, kar vpliva na šibko povpraševanje po posojilih.

V luči vsega tega naj bi bili tudi rezultati slovenskega bančnega sektorja še vedno slabši, v luči obsežne dokapitalizacije konec lanskega leta pa je tudi donos na kapital v slovenskih bankah, še posebej v državnih, v povprečju najnižji v regiji in naj bi tam kljub izboljšanju ostal tudi v prihodnjih dveh letih.

Zaradi številnih preostalih tveganj in ne ravno spodbudnih obetov na področju prihodkov v Deloittu niso prepričani, ali bo bančnemu sektorju v Sloveniji uspelo do konca leta ohraniti trenutno dobičkonosnost.