Nadzorna skupina ministrstva za pravosodje je v primeru imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovila, da je bil predlog podan na nedopusten način.

Nepravilnosti pri imenovanju Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva iz leta 2012 so bile odpravljene s ponovitvijo postopka, poudarjajo na vrhovnem državnem tožilstvu. Kot pojasnjujejo, je državnotožilski svet v ponovljenem postopku za opravljanje nalog generalnega direktorja ponovno postavil Škrleca.
Kršitev iz prvega postopka je "po svoji naravi tako povsem formalna in na vsebinsko odločitev o izbiri kandidata ni vplivala", pišejo na tožilstvu.

Imenovanje dan pred novo vlado
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je februarja 2012, tik pred iztekom mandata vlade Boruta Pahorja, na vlado podal predlog, naj Škrleca, ki je bil takrat državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, imenuje za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva. Vlada je predlog potrdila na svoji zadnji seji, ki je potekala dan pred prisego nove vlade Janeza Janše.

Prejšnji pravosodni minister Senko Pličanič je zaradi tega imenovanja uvedel neposredni pravosodni nadzor. Tričlanska nadzorna skupina je zdaj ugotovila, da je bil predlog imenovanja Škrleca podan s kombiniranjem zakonskih določb o postopkih imenovanja in dodelitve, kar da je nedopustno.

Prerazporeditev na neobstoječe delovno mesto
Prav tako je nadzorna skupina nepravilnosti ugotovila pri prerazporeditvi dotedanje generalne sekretarke na novo delovno mesto. Z zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja je bilo namreč ukinjeno delovno mesto generalnega sekretarja. Nadzorna skupina je tako ugotovila, da je bila sekretarka prerazporejena na že ukinjeno delovno mesto.

V povezavi z razporeditvijo dotedanje generalne sekretarke pa gre po navedbah vrhovnega državnega tožilstva za to, da "je bilo to delovno mesto ukinjeno po zakonu z njegovo uveljavitvijo". Ker na vrhovnem državnem tožilstvu ni bilo drugega mesta, ki bi ustrezalo izobrazbi dotedanje generalne sekretarke, je ta do njenega odhoda v kabinet Vinka Gorenaka, takratnega ministra za notranje zadeve, ostala razporejena na njenem dotedanjem mestu generalne sekretarke, so še pojasnili.

Postopek pred KPK-jem
Nadzor nad Škrlečevim imenovanjem je sicer pred kratkim začel tudi inšpektorat za javni sektor, vendar še ni končan. Prav tako je zadevo pod drobnogled vzela Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), vendar je takratni pravosodni minister Aleš Zalar v začetni fazi postopka zaradi domnevnih nezakonitih dejanj KPK-ja sprožil upravni spor. Trenutno je zadeva na vrhovnem sodišču, ki odločitve še ni sprejelo.

Spornosti je obravnaval tudi odbor DZ-ja za pravosodje, ta pa zaradi postopkov, ki še potekajo, (še) ne bo ukrepal proti Fišerju oziroma pozval vlade, naj sproži postopke za njegovo razrešitev.