"L. Selinšek (KPK): "Imamo preveč prava, ki se ga zlorablja, in ne vemo več, kaj je prav." Je odstop senata povezan z informacijo z Beethovnove?" je včeraj tvitnil nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar in s tem sprožil pestro razpravo na družbenem omrežju Twitter.

Ozadje razprave so skušali interpretirati tako Večer kot Slovenske novice. Vendar Zalar za Večer ni želel pojasniti, kaj naj bi bila ta informacija. Dejstvo pa je, da je na Beethovnovi sedež ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče namreč že od februarja proučuje, ali bi morali zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, na podlagi katerega deluje KPK, v nekaterih delih razveljaviti ali ne.

Če bi se ustavni sodniki odločili za razveljavitev, bi se lahko zgodilo, da bi padli nekateri odmevni primeri KPK-ja ali pa bi bili precej zamajani - med drugim primer nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal in najema nekdanje zgradbe NPU-ja, zaradi česar je odstopila, ali primer ljubljanskega župana Zorana Jankovića in predsednika SDS-a Janeza Janše glede poročila o njunem premoženjskem stanju.

Ustavno pritožbo je podal SDS
Pobudo za ustavno presojo je po poročilu o premoženjskem stanju Janeza Janše vložil SDS, za podoben korak pa naj bi se odločilo tudi upravno sodišče, prav zaradi primera, ki je povezan z Alešem Zalarjem.

Po poročanju Večera je KPK Zalarju in generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju očital nepravilno imenovanje Zalarjevega državnega sekretarja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva tik pred iztekom mandata Pahorjeve vlade. Njegovo imenovanje pa naj bi imelo tudi znake koruptivnega ravnanja.

Nekateri preiskovanci KPK-ja so se nato obrnili na upravno sodišče, češ da KPK krši pravico do obrambe, prav to pa naj bi bila ena izmed osnov, na kateri bi lahko padli ali se zamajali razvpiti primeri.

Upravno in vrhovno sodišče se tako že nekaj časa ukvarjata s tem, ali je postopek pred KPK-jem sploh zakonit.

Pravna zmeda?
V živahni debati, ki se je na Twitterju razvila med Zalarjem, informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar in odstopljenim podpredsednikom KPK-ja Rokom Praprotnikom, je Zalar razkril, da naj bi ustavno sodišče odločalo prav o problematičnosti procesnih pravic oz. o tem, ali bi se pri tem moral uporabljati zakon o upravnem postopku, kar naj bi bilo zdaj nejasno.

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je za Večer povedal, da je protikorupcijski zakon mogoče interpretirati zelo različno.

"Če bi ga ustavno sodišče delno razveljavilo, to po njegovem mnenju ne pomeni nujno, da so organi, ki so zakon uporabljali, vedoma naredili kaj nezakonitega ali neustavnega," je opozoril Pirnat.