To pomeni, da si je nekdo v zakon napisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je februarja 2012, tik pred iztekom mandata vlade Boruta Pahorja, na vlado podal predlog, naj takratnega državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu imenuje za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva.
Vlada je predlog potrdila na svoji zadnji seji, ki je potekala dan pred prisego nove vlade Janeza Janše.
Združevanje ločenih postopkov
Zaradi imenovanja je prejšnji pravosodni minister Senko Pličanič uvedel neposredni pravosodni nadzor. Ta je zdaj ugotovil, da je bil predlog za imenovanje podan s kombiniranjem zakonskih določb o (sicer ločenih) postopkih imenovanja in dodelitve, kar pa je po mnenju nadzorne skupine nedopustno.
Pri tem pa tričlanska nadzorna skupina dodaja, da je treba pri tem nujno upoštevati, "da sama podaja predloga ne pomeni končne odločitve in s tem nastanka nedovoljene posledice, saj ima oseba, ki odloča o predlogu, možnost predlog zavrniti, če spozna, da za to obstajajo utemeljeni razlogi".
Škrlec soavtor zakona, ki je uvedel njegovo poznejše delovno mesto
Po imenovanju Škrleca je takrat še poslanec, pozneje pa notranji minister v Janševi vladi Vinko Gorenak opozoril, da je bil Škrlec soavtor zakona o državnem tožilstvu, ki ga je DZ sprejel julija 2011. Omenjeni zakon je na tožilstvu določil novo delovno mesto, mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. "To pomeni, da si je nekdo v zakon napisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu," je takrat opozoril Gorenak. Pri zadnjem pa nadzorna skupina ministrstva za pravosodje ni ugotovila nepravilnosti.
Prerazporeditev na ukinjeno delovno mesto
Je pa nepravilnosti ugotovila pri prerazporeditvi dotedanje generalne sekretarke (z zasedbo delovnega mesta generalni direktor je bilo namreč ukinjeno delovno mesto generalnega sekretarja) na novo delovno mesto. Nadzorna skupina je ugotovila, da je bila sekretarka prerazporejena na že ukinjeno delovno mesto.
Še dva postopka v povezavi s primerom
Janševa vlada je maja 2012 sklep o imenovanju Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva razveljavila, Škrlec pa je v povezavi s tem sklepom sprožil upravni spor. Upravno sodišče mu ni pritrdilo, zapisalo pa je tudi, da je mogoče odločbo o imenovanju Škrleca šteti za samovoljo pri izvajanju oblasti.
Nadzor nad Škrlečevim imenovanjem je pred kratkim začel tudi inšpektorat za javni sektor, vendar še ni končan.
V rokah vrhovnega sodišča
Zadevo je pod drobnogled že pred časom vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), vendar je takratni pravosodni minister Aleš Zalar v začetni fazi postopka zaradi domnevnih nezakonitih dejanj KPK-ja sprožil upravni spor. Trenutno je zadeva na vrhovnem sodišču, ki odločitve še ni sprejelo.
Gorenak je v povezavi s tem v četrtek na odboru DZ-ja za pravosodje, ki je obravnaval predlog poročil SDS-a v omenjenem postopku, ocenil, da vrhovno sodišče zavlačuje, da bi zaščitilo Fišerja in Zalarja.
Škrlec sicer položaj generalnega direktorja vrhovnega tožilstva zdaj opravlja, saj ga je aprila 2013 državnotožilski svet ponovno imenoval na omenjeni položaj.
To pomeni, da si je nekdo v zakon napisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje