Kot je še razložila, gre predlog v skupino njenih prizadevanj za večjo pripadnost domovini. Tema se zdi še posebej aktualna, ker je pred nami konec tedna, ko na Slovenskem že tradicionalno sklenejo največ zakonskih zvez.

"Hvalevreden napor, a bolj vprašljiv ukrep," vzkliknemo vednopozorni, ko hoče kdo s simboli povečati ljubezen do domovine.

Kar nekaj vprašanj se postavlja, in ker nanje predlagateljica v pobudi ni odgovorila, si poskušajmo odgovoriti sami.

Največja težava nastane takoj na začetku; sodobne poroke so čudaške ... Odvijajo se na čudaških mestih, ob čudaških časih, predvsem pa so zadnja leta tudi zakonci vedno bolj nenavadni. Sploh znotraj miselnega sveta stranke, ki jo vodi prav Novakova. Recimo, kako bo s homoseksualnimi pari? Dobijo tudi oni zastavo?

Kot vemo, Nova Slovenija istospolnim zvezam ni ravno naklonjena, in ker nudi redno politično zaslombo pobudam o istospolno rigidnem družinskem zakoniku, bi moralo biti to vprašanje v pobudi vsaj obravnavano, če ne že rešeno. Kajti matičar zna zakuhati veliko zadrego s slovensko zastavo, ki bi jo prejel istospolni par. Novakova namreč, po njenih besedah, z zastavo krepi tudi krščanske korenine Slovenije. V teh pa istospolna ljubezen ni izkazana …

Potem nastopijo težave v poporočnem času. Zastava je inštalirana v novem domu, v novem zakonu in novem življenju in srečna zakonca jo razobešata za vse državne praznike. A kaj se z zastavo zgodi, ko par zakon razveže oziroma se loči? Kar ni prav redko, kajti četrtina zakonskih zvez, se pravi, tudi bodočih zastavarjev, se sčasoma razveže. Kaj se v tem primeru zgodi z zastavo? Ali naj se sledi uveljavljeni praksi ob ločitvi in pripade, tako kot otrok, tudi zastava praviloma materi? Ali pa mora dobiti zastavo mož, ki je pripravljen pod njo tudi umreti?

Potem: kaj se zgodi z zunajzakonskimi zvezami?

Kot vemo, je koruzništvo izenačeno z zakonsko zvezo in s pravnim priznanjem zunajzakonske skupnosti za partnerja nastopijo enake posledice, kot jih ima zunajzakonska skupnost. Torej bi morala tudi zunajzakonska partnerja dobiti zastavo.

In še sploh med neoliberalnim cunamijem: kdo bo to plačal?

V Sloveniji se letno sklene nekje okoli 6500 zakonskih zvez. Cene slovenskih zastav pa se močno razlikujejo. V navijaških trgovinah je tiste 140 x 70 mogoče dobiti že za deset evrov. Mogoče jih je sicer dobiti tudi ceneje – na straneh s kuponi so ob 50-odstotnem popustu tudi pod osem evrov. Res, da so izdelane iz 110-gramskega poliestra, je pa barva 100-odstotno penetrirana v njih, kot piše v oglasnem materialu.

A menda ob tako svečanem trenutku, kot je poroka, ne bomo stiskaški: predlagamo, da gremo do konca in za zakonce naročimo zastavarsko kraljico. Izdelana iz vezenega satena v izmeri 100 x 200 centimetrov z DDV skupaj velja 286 evrov. Če predvidevamo, da se zastavo podari v primerni embalaži, vsaj darilni vrečki, če že ne v kartonasti škatli, in to pomnožimo s številom porok, pridemo nekje do dveh milijonov evrov na leto. Ob predlogu za to domoljubno avanturo bi tako odgovoren predsednik stranke moral predlagati še, kje bomo ta denar vzeli. In se, kot že ničkolikokrat, izkaže: domoljubje ni poceni!

Vsem tem cirkusom pa bi se lahko izognili, če bi gospa Novakova imela v mislih ono drugo, se pravi, cerkveno poroko. Te sicer niso tako zelo popularne kot nekoč, saj jih je med vsemi ostalo le še za 40 odstotkov; a pri podarjanju zastave med cerkveno poroko odpade težava z istospolnimi, odpade težava z zunajzakonci in odpade težava z ločitvijo. Stroške zastave pa bi lahko država naprtila kar Cerkvi – v okviru reševanja denacionalizacijskih zahtevkov ali pa znotraj mašenja pidovskih lukenj.

Sicer si kritično razmišljajoč človek težko predstavlja, da se resen predsednik resne politične stranke ukvarja z deljenjem državne zastave na ohceti; pa ne samo zato, ker se zdi v postmoderni družbi to boleče anahronistično … Predvsem bi bilo podarjanje zastave ob poroki neumestno zaradi zgodovinske izkušnje, po kateri so Sloveniji najbolj škodovali prav tisti, ki so imeli domoljubje najpogosteje na ustih. In ko javno izkazujejo ljubezen rodni grudi, še vedno nosijo medeninaste zastavice, zataknjene za ovratnike temnih oblek.

Domovina in domoljubje nista zastava. In ne grb. Izjema v tem je himna, zaradi genialnosti avtorjev seveda. Domoljubja se ne podarja, niti se ga ne privzgoji, kot zmotno mislijo domoljubni arhitekti. Domoljubje se prisluži.