Zlasti podpiramo spremembe v vodenju, upravljanju in nadzoru javnega zavoda, ki povečujejo vpliv zaposlenih in javnosti, ter spremembe, ki prekinjajo dosedanji uzakonjeni neposredni vpliv političnih strank in oblastnih organov na programsko politiko javne službe in vtikanje v uredniško in profesionalno avtonomijo. Menimo, da bi uveljavitev navedenih sprememb pomembno zmanjšala aktualna operativna, programska, finančna in politična tveganja, ki jih dosedanja sistemska ureditev ni preprečevala, ampak jih je celo spodbujala.

Podpiramo nujni zakonodajni postopek, ker v RTV Slovenija pod sedanjim vodstvom poteka pospešeno uničevanje kadrovskega in razvojnega potenciala javne službe, ki ogroža njeno uzakonjeno in ustavno vlogo in javni interes na področju obveščanja državljank in državljanov, odlašanje in odlaganje sprememb pa bi navedeni vlogi javne RTV povzročila škodo, ki ne bi bila več popravljiva.

V novinarskih sindikatih pričakujemo, da bo še mogoče dopolniti predlagano novelo zakona zlasti s postopkom neposrednih volitev zastopnikov zaposlenih v Svet zavoda. Za okrepitev instituta uredniške avtonomije pa smo prepričani, da bi morala novela pri imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika uveljaviti soglasje uredništva, ker je to funkcija, ki mora uživati zaupanje večine članov uredništva, in je ključna za zagotovitev avtonomije vseh in vsakega člana uredništva. Glede na formalni umik politike iz vodenja je omenjena rešitev primerna, ker bi lahko uspešno preprečevala tudi neformalne pritiske na uredništvo in
avtonomnost uredniške politike.

Nadalje ugotavljamo, da novela zakona naslavlja sistemske probleme ter krizo vodenja in upravljanja, ki so vodili do aktualne novinarske stavke v javnem zavodu. Poleg krize uredniške in novinarske avtonomije, ki so jo novinarji in drugi programski delavci naslovili s stavkovnimi zahtevami, opozarjamo na v javnosti manj izpostavljeni program presežnih delavcev ali tako imenovano finančno stabilizacijo. Operacija zmanjševanja stroškov dela z zgodnejšim upokojevanjem delavcev, ki se jih ne nadomešča in se jih z desetimi plačami odpravnine spodbuja, da odidejo, ker naj bi bili tehnološki viški, je nesmiselna, nepotrebna in škodljiva. Z njo vodstvo RTV Slovenija od lanskega decembra krči število zaposlenih, s čimer uničuje kadrovski potencial in znanje v posameznih organizacijskih enotah ter tako omejuje uresničevanje ciljev javne službe.

Vodstvo RTV Slovenija se izgovarja, da so v omenjeno finančno stabilizacijo prisiljeni, ker država ne financira javne službe v zadostni meri. Argument je nesmiseln, saj je ustanovitelj po zakonu dolžan zagotoviti zadostno financiranje, v primeru izgub, ki nastajajo zaradi nezadostnega financiranja javne službe, pa tudi pokriti izgube, ki nastajajo iz naslova izvajanja javne službe. V novinarskih sindikatih zato lahko sklenemo, tudi ne glede na vprašanje politične motiviranosti omenjenih ravnanj vodstva, da aktualno vodstvo RTV Slovenija izvaja škodljivo krčenje programa in programske spremembe s ciljem zmanjševanja stroškov, kar ne more rezultirati v ničemer drugem kot v tem, da bodo prizadete vitalne funkcije javne službe. Zaradi škode, ki jo povzroča upravno in programsko vodstvo, bomo s stavko vztrajali. In hkrati podpirali sistemske rešitve, ki bodo zmanjšale vpliv politične oblasti na upravljanje in delovanje RTV Slovenija in omogočale avtonomno delo vseh njenih zaposlenih.