V teh dneh je bilo veliko govora predvsem o sodnikih in spornih odločitvah, še posebej tisti ob koncu tekme z Nemčijo, ki nas je stala zmage in dodatne točke, ki bi jo prenesli v drugi del.

Selektor Vujović z besedami ni prizanašal niti sodniški niti krovni evropski rokometni organizaciji. Tudi v Sloveniji ni malo ljudi, ki mislijo, da je šel selektor tokrat predaleč, ko se je ob koncu tekme z Nemčijo namreč postavil v gol in še posebej, ko je okrcal rokometne veljake, ki vodijo rokomet. Malokdo pa je ob tem pomislil na tisto, kar je ostalo zamolčano. Selektor je namreč javni diskurz speljal stran od igralcev in seciranja njihovih predstav. Če za tekmo z Nemčijo velja, da so fantje odigrali eno najboljših tekem v zgodovini samostojne Slovenije, je bila predstava proti Makedoncem manj kakovostna in z več napakami. Prvo tekmo smo tako izgubili in ostali brez pri nekaterih že vknjiženih točk. Selektor je večji del krivde pripisal romunskima sodnikoma (ki sta bila, roko na srce, res slaba) in uspel igralce umiriti in psihično pripraviti na tekmo z Nemci.

Oceno reprezentance po prvem delu tako dviguje predvsem tekma z Nemčijo. Le ta je tudi razlog, da lahko z optimizmom pričakujemo drugi del. Obramba deluje presenetljivo dobro, glede na to, kdo manjka. Selektorju je uspelo z menjavami malo razbremeniti Boruta Mačkovška in Blaža Blagotinška, ki začenjata tekme v centralnem bloku in sta tudi najbolj obremenjena. Še posebej Borut Mačkovšek s svojo izredno gibljivostjo glede na višino predstavlja veliko oviro za zunanje igralce. Selektor za njega nima prave menjave v obrambi, mu pa zato namenja več počitka v napadu, kjer si lahko privošči igranje z dvema nižjima, vendar izredno prodornima in lucidnima igralcema, kot sta Marko Bezjak in Miha Zarabec. Prav slednji je v napadu v navezi s krožnim napadalcem Blagotinškom nerešljiva uganka za nasprotne obrambe. Medtem ko je igra na krožnega napadalca na vrhunski ravni, pa bo treba v nadaljevanju še bolj izkoristiti naša vrhunska krila. Blaž Janc in Gašper Marguč predstavljata enega najboljših duetov na položaju desnega krila med vsemi reprezentancami.

Nasprotniki bodo imeli v drugem delu prvenstva že zadosti videoposnetkov in se bodo temeljito pripravili na nevarnosti, ki jim prežijo z naše strani. Naši fantje bodo morali posledično izkoriščati prostor, ki se bo odprl na krilnih položajih, ko bodo nasprotniki bolj zgoščeni na sredini ob krožnem napadalcu. Če bomo uspeli prikazati obrambo, kot smo jo proti Nemcem in v drugem polčasu proti Črnogorcem, bodo imela naša hitra krila veliko možnosti za protinapade in posledično lahke gole. To je tudi recept, kako se postaviti po robu najprej Dancem, nato še Špancem in na koncu Čehom.

Sreča v športu je velik dejavnik in spremlja pogumne, kot radi rečemo. Če lahko žalujemo za nesrečno (ali nepošteno) izgubljeno točko proti Nemcem, pa nam je šel na roko razplet v skupini D. Po presenetljivi zmagi Čehov nad Danci gredo tam vse tri reprezentance naprej s po dvema točkama. Razlika torej ni velika in vse je še odprto. Že Danci bodo trd oreh, ki bo pokazal, česa se lahko nadejamo v nadaljevanju.

V Tuniziji na svetovnem prvenstvu leta 2005 smo bili v podobnem (oziroma še slabšem) položaju in šli v drugi krog z nič točkami. Takrat smo si za motivacijo pred začetkom drugega dela ogledali film Vrnitev odpisanih. V enem najbolj čudnih razpletov, kar sem jim bil priča, nas je zadnji (sicer sporni) zadetek v zadnji tekmi drugega dela, ko so Francozi izenačili, stal uvrstitve v polfinale. Takrat nam vrnitev odpisanih sicer ni uspela, verjamem pa, da jo lahko fantje uprizorijo tokrat. Ne bo lahko, ampak tudi Prletu, Tihemu in ostalim junakom ni bilo.