Na spletni strani evropskega tedna mobilnosti najdemo naslov: »Kako je avtomobil postal sovražnik dobrega življenja?«. Avtu težko naložimo tako breme, lahko pa ga naložimo tistemu, ki ga vozi. Enako kot že leta govorimo, da je s prometnovarnostnega vidika narobe govoriti, da je avto povzročil prometno nesrečo. Je možno, se strinjam, a je sila redko. Voznik avtomobila jo.

Težava je drugje – v tem, da smo se ljudje s pomočjo avtomobila, ki za svoje premikanje porablja fosilna goriva in s tem seveda onesnažuje okolje, v dobrem stoletju tako udobno, dobro in trajnostno povezali, da je prehod na drugačno obliko mobilnosti pač težek, predvsem pa postopen. Uporaba vojaške terminologije v tem primeru ne koristi kaj prida, ker sovražnik ni avto. Kot na primer ni hiša, ki ljudi v njej ogreva na kateri koli neobnovljiv vir energije. Če že, je sovražnik naš način življenja. Tega smo očitno razvili v smer, da zemlji več jemljemo, kot pa ji pustimo, da se lahko spet obnovi.

Ti šment

Na spletni strani evropskega tedna mobilnosti je tudi naslov: »Zakaj je promet tak problem?«. Pod naslovom je kratek splošen opis in zavihek preberi več. Ko kliknemo nanj, pa se izpiše: »Ti šment. Stran ne obstaja.« Res ni tako enostavno, kot se zdi na začetku. Ni ene sistemske rešitve, vsaj ne še. Ne pomeni pa, da nič ne moremo narediti. Vsak lahko naredi kakšno spremembo v svojem življenju, ki bo bolj smotrno porabljala vire energije. Tudi v prometu, kot pogosto povemo in pokažemo v Avtomobilnosti.