Ne samo, ker ugotavljamo, da ta ali oni finančni fetiš ne izpolni najvišjih zahtev psihičnega organizma, marveč je prej praznost, ampak tudi pomeni – če je nekdo monetarni obsesivec – da bo ob njegovi gori cekina na drugi strani dolina, torej malo ali niti toliko, da bi lahko ljudje živeli.

In bo prišlo do mesarskega klanja ter bo bedak izgubil ne le dušo, ampak tudi telo. Vendar je to sistem, ki obvladuje svetovni družbeni red in našega. Tudi pri nas so na oblasti ljudje, ki zavedno ali nezavedno gonijo neoliberalni model politične ekonomije, za katerega je značilno, da je za osebno korist, ki je seveda materialne narave, dovoljeno uporabiti vse, le da te ne ujame zakon.

Zakon pa te ne bo ujel, ker si ga pisal sam. Tak človek pa ne more biti politik. Politik je tisti, ki skrbi za splošno dobro, ki čuti do ljudi empatijo, ki se ga njihovo slabo stanje dotakne, kot da bi bilo njegovo in naredi vse, da bi se to spremenilo. Dokazov o nasprotnem pa je pri nas milijon.

En je takle: predsednik parlamenta je na zadnji proslavi preprečil Cankarjev Oče naš. Cankar pa lepo pravi: "Oče naš, ki si v nebesih, neskončno si pravičen, daj delavcu plačilo." Če človek prepreči izvedbo takega besedila, v katerem je mišljen Bog kot absolutna pravica in ljubezen ter je zato delavcem, ki jih sedanje oblastnofinančne kaste mrcvarijo, zadnje upanje, nima tak gospod v politiki kaj iskati. Vstajniki, združite se v stranko in na volitvah zmagajte. Da začne Slovenija na novo.