V prejšnji kolumni smo pojasnili, da ameriške raziskave kažejo, da je potrebnih približno 10 let, da se neko prometno preventivno sporočilo v javnosti "prime". Da je mogoče zaznati pozitivne učinke. To pomeni deset let sistematičnega dela, različnih aktivacij, projektov in obveščanja javnosti.

29. septembra leta 2010, pred torej natanko 12 leti, sva s kolegico Majdo Karlovšek javnosti predstavila zloženko. Najina želja je bila javnost pripraviti na neizogibno prihajajočo novo realnost dolgožive družbe, hkrati pa s praktičnimi nasveti o tem, kako prepoznati vozniško staranje in ga upočasniti, seznaniti tako mlade kot voznike v zrelih letih.

Po različnih delih Slovenije smo pripravili tudi dogodke. Akcijo sta takrat podprla Zavarovalnica Triglav in Porsche Slovenija. Na ta projekt tako gledam tudi skozi osebno izkušnjo. Ker staranje je osebna izkušnja spoznavanja, razumevanja in spoprijemanja z znaki in občutki časovne minljivosti.

Spremeni se le telo

Pri tem nisem sam. Projekt smo začeli skupaj z gospo Janko Planinc iz Zavarovalnice Triglav, s katero smo pred kratkim, ob začetku letošnje akcije, govorili tudi o njeni osebni vozniški izkušnji, ki danes s svoje perspektive in izkušnje na vožnjo gleda takole: "Odnos do varnosti se ne spremeni, spremeni se tvoje telo."

Mogoče naše reakcijske sposobnosti niso več take, kot so bile pred 20 leti. Pravzaprav bi bilo čudno, če bi še bile, a to sploh ni bistveno. Saj vemo, da se spreminjamo. Bistveno je, kaj smo se vmes, v teh dobrih desetih letih, vsi skupaj in vsak posamezno, naučili. Kaj smo spoznali.
V prvem desetletju trajanja akcije smo tako ugotovili, da je vedeti, da si se postaral, eno, možnost spoznati, na kakšen način, pa izjemna dodana vrednost. Naši sopotniki so priložnost za tako spoznanje dobili. Drugi žal ne.

Še ne, saj projekt po desetih letih več kot potrjuje svojo učinkovitost, zato si ga bomo prizadevali nadaljevati. Za čim več samozavestnih in varnih voznikov v zrelih letih.