6. avgust 1881 se je med domačini v Bohinjski Bistrici, pa tudi širše zapisal v zgodovino kot nadvse tragičen dan. Tega dne se je porušil zvonik nove, še nedokončane cerkve sv. Nikolaja (Miklavža) v Bohinjski Bistrici in pri tem pokopal pod seboj sedem oseb, med njimi tudi tamkajšnjega kaplana. V časopisu Slovenec so ob petdesetletnici nesrečnega dogodka povzeli zapis iz župnijske kronike Bohinjske Bistrice in bralce spomnili na pretekle dogodke.

Serija Poletje 1931
Serija Poletje 1931 prinaša kratek pregled pomembnejših pa tudi povsem vsakdanjih dogodkov, ki so odmevali v naših krajih ter zunaj meja domovine pred devetdesetimi leti, oziroma natančneje poleti leta 1931. Besedilo v narekovajih je iz izvirnih časopisov iz tistega časa (Slovenec, Slovenski narod, Jutro, Jugoslovan in Mariborski večernik Jutra), ki so vsi dostopni na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije.

Zvonik zgrajen na slabih temeljih
Besedilo iz današnjega prispevka je bilo prvotno objavljeno v časopisu Slovenec, 6. avgusta 1931: "Ker je bila cerkev premajhna, začeli so že zgodaj misliti, da bi naredili novo. Toda šele župniku Mesarju se je posrečilo, da izpelje to misel. Veliko let so nabirali za zgradbo prostovoljne doneske, dalj časa napravljali kamen, opeko in les. Slednjič napoči veseli dan, ko se je slovesno blagoslovil temeljni kamen. Begunjski dekan Silvester Keše izvrši to opravilo 3. nedeljo po Binkoštih 30. junija 1878. Žalibog, da je čakala Bistričane huda poskušnja."

"Ljudje se z nenavadno vnemo poprimejo dela. Vsak dan in skoro vse poletenske [poletne] nedelje hodijo na tlako. Zidanje vrlo napreduje in že je upanje, da bo cerkev posvečena jeseni l. 1881. Tudi zvonik je bil skoraj ves dovršen. A tedaj pride usodni dan, 6. avgusta 1881, ki se bo stoletja ohranil v zgodovini. Zvonik, sezidan na preslabih kamenitih stebrih, se poruši na cerkveno streho, vdre obok in silno pretrese ves cerkveni zid. Toliko hujša pa je bila katastrofa, ko se izve, da je zasutih v razvalinah 7 ljudi, med njimi tudi domači kaplan g. Janez Jerala. Rojen je bil v Naklem 28. avg. 1830, posvečen 3. avgusta 1862. Njega niso najdalj dobili izpod ruševin; ura v žepu mu je še tiktakala. Spomenik na pokopališču ima vrstice: Križ drevo nam je življenje, V njem nam upanje zori: Da, če s Kristusom smo tu trpeli. Se snideli bomo v srečni večnosti."

Gradnjo novega zvonika prevzame izkušen mojster
"Grozna je bila ta nesreča za župnika Mesarja in vse farane. Silno jih je potrla, a vendar jim poguma ni vzela. Precej [takoj] naslednje leto 1882 se lotijo novih priprav, preskrbe se z apnom, opeko in lesom tako, da spomladi 1883 zopet pričnejo z zidanjem. Zidarsko delo prevzame stavbinski veščak Faleschini iz Ljubljane ter ga dovrši jeseni 1884. Nikolajevo nedeljo 7. avgusta 1884 je cerkev blagoslovil Grajski dekan Jožef Razboršek. In ko jo 15. avgusta 1885 slovesno posveti prevzvišeni knezoškof dr. Jakob Missia [(1838-1902), goriški nadškof in kasnejši kardinal] - tedaj so Bistričanje s svojim ljubljenim duhovnim očetom Mesarjem pozabili bridkosti, katerih jim jo previdnost božja natočila polno čašo ter hvalili Njega, ki rane seka, pa jih tudi zaceli."

Ljubljanski stavbar Franc Faleschini, v nekaterih virih omenjen tudi kot Frančišek Faleschini, je bil znani ljubljanski zidar, stavbar in arhitekt, ki je sodeloval pri gradnji mnogih slovenskih cerkva, med njimi tudi pri gradnji bazilike Marije Pomagaj na Brezjah.

Škof podpre gradnjo nove cerkve
"Da se je moglo vso tako hitro izvršiti, pripomogel jo zraven neumorno delavnega župnika Mesarja pokojni vladika Krizostom Pogačar. Precej po porušenju jo ukazal, naj so po vseh cerkvah v škofiji napravijo darovanja za novo zgradbo. Teh milodarov so jo nabralo nad 5000 gld. [približno 50.000 evrov v današnjem denarju]. Pokrili so z njimi zidarske stroške. Cerkev je zidana v renesančnem slogu, dolga je 36 m in 16 m široka. Prvotna stavba jo imela veličasten odmev, vendar so pa pozneje, da bi so bolj razločno slišali cerkveni govori, zazidali mogočno kupolo."

V tistem času je bil na sedežu ljubljanske nadškofije škof Janez Zlatoust (Krizostom) Pogačar (1811‒1884), po njegovi smrti pa ga je na sedežu nadškofije zamenjal Jakob Missia (1838‒1902), kasnejši goriški nadškof in prvi slovenski kardinal.

Kdo je bil Janez Mesar?
Poleg zapisa iz farne kronike nam avtor prispevka v letu 1931 tudi nekoliko natančneje predstavi bohinjsko-bistriškega župnika Mesarja: "Janez Mesar je bil 9. bistriški župnik in sicer od l. 1863-1891, graditelj nove cerkve, oče umnega sirarstva, škofijski duhovni svetnik, dežel. poslanec. Bil je pravi oče Bohinjcev, odlikoval se v dušnem pastirstvu ter skrbel kot oče za svoje župljane, kar priča doprsna soha [kip] v župni cerkvi z napisom: Janez Krstnik Mesar rojen na Jesenicah 12. jun. 1832, župnik na Boh. Bistrici od 9. 11. 1863 do 11. 2. 1894, kjer je vpeljal sirarstvo, umrl župnik v Šmartnem pri Kranju 3. maja 1895. Z besedami kazal v nebesa si pot. To cerkev si zgradil, da k Bogu nas vabi; Delil nam stotero telesnih dobrot - Nikdar Te hvaležni Bohinjec ne zabi [pozabi]."

_{Rok Omahen je dokumentalist-raziskovalec iz TV arhiva in dokumentacije RTV Slovenija. rok.omahen@rtvslo.si}