Začetek poletja 1931 je bil v precejšni meri podoben letošnjemu. Vročine ni manjkalo, pa tudi najrazličnejši zunanje in notranje politični dogodki so skrbeli, da so časopisi imeli o čem pisati. Vročini s temperaturami tudi do 30 stopinj Celzija je v drugi polovici junija 1931 sledila ohladitev, ki pa ni trajala dolgo. Za dodatno vznemirjenje med prebivalstvom pa je poskrbela vest, da bo tudi naše kraje preletel več kot dvesto metrov dolg zračni orjak. Vremenska napoved za nedeljo, 12. julija, je bila obetavna. Sončno ter večinoma jasno, s temperaturami v Mariboru nekje do 26 stopinj Celzija (v Ljubljani so jih ta dan namerili dobrih 31), kar je bilo precej bolj znosno kot le nekaj dni pred tem. Bilo je sicer nekaj sopare v zraku, toda to navdušene množice ni odvrnilo od pogledovanja v nebo.
Nekaj besed o virih
Preden se lotimo zanimivega popotovanja v preteklost, le nekaj pojasnil za lažje spremljanje prispevka. Besedilo v narekovajih je iz časopisov Slovenec, Mariborski večernik "Jutra" in Jugoslovan, ki so vsi dostopni na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije. Več informacij je na voljo tudi na spletnih straneh Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru, kjer so ob obletnici obiska cepelina pripravili zanimivo razstavo, ki jo krasi tudi maketa zrakoplova, izdelana pod spretnimi rokami dijakov Lesarske šole Maribor. Več o tem v prispevku Špele Žerjal z naslovom V Maribor se vrača Graf Zeppelin.
Kako najbolje podoživeti vtise naših prednikov, med katerimi jih večina do tedaj še ni videla težko pričakovanega zračnega orjaka, če ne z zapisi in pričevanji tistih, ki so zrakoplov videli na lastne oči. Še preden pa si bomo pogledali navdušeno poročilo, ki ga je časnik Jugoslovan objavil dan po preletu cepelina nad severnimi slovenskimi kraji, si oglejmo kratko napoved iz istega časopisa, objavljeno na dan preleta: "Polet zrakoplova `Grof Zeppelin´ preko Maribora? Na svoji vožnji preko Avstrije bo zrakoplov `Grof Zeppelin´ letel danes iz Gradca v Celovec najbrže deloma tudi preko našega severnega obmejnega ozemlja in Maribora. V tem slučaju bo letel nad našim mestom krog poldneva." Podobna vest je bila tudi v časopisu Slovenec: "Na radijsko vest, da bo plul Zeppelin danes ob Koroški, so Mariborčani naravnost navalili na koroške vlake ter se podali na Urško, od koder upajo, da se jim bo nudil lep razgled na kraj, nad katerim bo baje plul Zeppelin."
"Polet zrakoplova `Grof Zeppelin´ nad severnim slovenskim ozemljem"
S tem naslovom je časnik Jugoslovan začel zgodbo o letečem orjaku, ki je preletel Koroško ter nadaljeval pot proti Mariboru in Gornji Radgoni. "Polet zračnega velikana, zrakoplova `Grafa Zeppelina´ (LZ 127) nad Avstrijo je bil za včeraj sicer napovedan, ni bilo pa gotovo, če bo preletel tudi našo državno mejo. Kljub temu so prispeli v Maribor mnogi tujci, da bi ga videli, dočim so Mariborčani pohiteli v velikem številu na Pohorje in na druge gore in višave, celo na Peco. Po prvotnih vesteh bi bil `Graf Zeppelin´ moral doseči višino Maribora že v opoldanskih urah, pojavil pa se je šele popoldne."
"Našo državno mejo na Koroškem je preletel krog [okoli] 13.30. Ob 13.40 je plul nad Dravogradom in zavil nad Dravo, ki se tu vije po ozki dolini med Pohorjem in Kobanskim [Kozjakom], proti Mariboru. Letel je v višini krog 1500 m nad Marenberkom [Radljami ob Dravi], Breznom, Sv. Lovrencem na Pohorju, Falo, Rušami in zavil nato nad Mariborski otok, kjer ga je opazovalo in pozdravljalo več tisoč kopalcev. Od tu je skoraj točno nad reko Dravo nadaljeval svojo pot proti Mariboru. Silovito brnenje njegovih motorjev se je začulo v mestu že krog 14.35, ob 14.45 pa je plul že nad mestnim središčem, in sicer nekoliko niže kakor nad Dravsko dolino. Prebivalstvo je povsod drlo k oknom, na balkone, strehe ter na ulice in trge, da bi ga bolje videlo. Nekateri so ga pozdravljali z robci in vzkliki, katerih pa potniki na orjaku seveda niso slišali. Naposled je kot ogromna cigara zatonil na severovzhodu za Stolnim hribom, preletel po sredini Slovenske gorice in pri Radgoni zapustil jugoslovansko državno ozemlje, nad katerim je letel mnogo bolj počasi kakor nad avstrijskim."
Graf Zeppelin v številkah
Zrakoplov, ki je obiskal naše kraje, je nosil oznako LZ 127 Graf Zeppelin oziroma v nemškem izvirniku Luftschiff [zrakoplov] Zeppelin 127. Prvič je poletel jeseni 1928, iz uporabe pa je bil umaknjen po 590 poletih, poleti 1937. Dolg je bil dobrih 236 metrov, visok 33 metrov in pol, njegov premer pa je znašal 30 metrov in pol. Napolnjen je bil z okoli 100.000 kubičnimi metri vodika, kar je bilo precej manj od mnogo bolj znanega cepelina Hindenburg (200.000 m3), ki se je ponesrečil pri pristajanju v ZDA v letu 1937.
Cepelin LZ 127 je poganjalo pet bencinskih motorjev, vsak s 550 konjskimi močmi (410 kW), ki so omogočali polet z najvišjo hitrostjo nekaj manj kot 130 kilometrov na uro. Pri potovalni hitrosti je lahko preletel okoli 10.000 kilometrov. Na krovu je bilo lahko do 20 potnikov, poleg 36 članov posadke.
Naslednik Grafa Zeppelina že v pripravi
V dneh, ko je Graf Zeppelin letel nad našimi kraji, so na sedežu podjetja v nemškem Friedrichshafnu potekali pogovori o njegovem nasledniku: "Na občnem zboru zrakoplovne družbe `Zeppelin´ je dr. Eckener poročal, da bodo bodoče `Zeppeline´ popolnoma preuredili, tako da bo varnost potnikov zelo povečana. Zrakoplova `L. Z. 128´ ne bodo zgradili. Zamenjali ga bodo z zrakoplovom, ki bo zelo spremenjen in dograjen najbrže šele čez eno leto. Odgoditev gradnje `L. Z. 128´ je povzročila v glavnem katastrofa angleškega zrakoplova `R 101´. Novi zrakoplov bo napolnjen s helijem, da se preprečijo eventualne eksplozije. Na mestu bencina bo gonilo motorje surovo olje [dizel]. Novi zrakoplov bo imel prostornine 200.000 m3. Razen posadke in pošte bo imel prostora za 100 potnikov. Motorji bodo razvijali 3600 konjskih sil [stari so imeli okoli 2.700 konjskih moči oziroma dobrih 2.000 kilovatov]. Novi zrakoplov bo zgrajen najbrže koncem leta 1932. Imel bo kadilnico in bo opremljen zelo udobno."
Naslednik preklicanega zrakoplova LZ 128 je bil tako LZ 129, bolj znan pod imenom Hindenburg, za katerega pa niso mogli zagotoviti dovolj helija, tako da je bil na koncu napolnjen z vodikom, kar je posledično privedlo do katastrofe, ki je bila ujeta tudi na filmski trak.
Visoki gostje na krovu cepelina
"Zrakoplov je vodil znani kapitan von Schiller [Hans von Schiller (1891–1976)], v kabinah pa so bili: vodja Zeppelinovih delavnic dr. Eckner [Hugo Eckner (1868–1954)], avstrijski zvezni kancelar Buresch [Karl Buresch (1878–1936)] z ženo, zunanji minister dr. Schober [Johann Schober (1874–1932)] (znan po izjavah, s katerimi je zahteval priključitev Maribora k Avstriji), ministri Winkler, Dollfuss [Engelbert Dollfuss (1892–1934), poznejši avstrijski kancler] in Heinl, predsednik Renner [Karl Renner (1870–1950)] z ženo, deželni glavar Reither, prezidialni šef prosvetnega ministrstva dr. Perntner, pehotni general Schiebl, polkovnik Aleksander Löhr [(1885–1947), pilot in poznejši general Luftwaffe; obsojen vojnih zločinov in usmrčen v Beogradu], ravnatelj nižjeavstrijske kmečke zveze Josef Sturm, nemški poslanik Rieth, ameriški poslanik Stockton, zastopniki avstrijskega aerokluba knez Lichtenstein, prof. dr. Halban s svojo ženo Selmo Kure, ravnatelj dr. Hugo Sonnewald […]."
Mariborčani navdušeno opazujejo zrakoplov
"Že delj časa so se vrstile napovedi o poletu zračne ladje `Graf Zeppelin´ nad Mariborom. Včeraj popoldne krog [okoli] 15. je res majestetično priplul od zapada po toku Drave in je plaval preko Mariborskega otoka in Maribora v višini nekaj sto metrov, tako nizko, da se je razločno videl napis na zračni ladji. Naravno je bil prihod Zeppelina senzacija dneva in vse je hitelo iz stanovanj na ulice, da vidijo zračnega orjaka. Na Mariborskem otoku, kjer je bilo na tisoče kopalcev, pa so ga ti seveda navdušeno pozdravljali. Zračna ladja je krenila nad Mariborom v severno-vzhodno smer proti Radgoni."
Odzivi iz drugih krajev
O pomembnosti obiska cepelina nad našimi kraji ter predvsem redkosti tega dogodka pričajo številna navdušena poročila iz različnih krajev. Poglejmo si jih nekaj: "Zeppelin nad Radvanjem. Mnogo pozornosti je vzbudila v nedeljo okrog 14.30 velika zračna ladja 'Graf Zeppelin'. Na vsakem oglu si videl ljudi, ki so strahom gledali v zrak ter ugibali, kaj naj bi to pomenilo. Šele ko je prišel zračni orjak bližje in se je dal čitati napis so se ljudje oddahnili. Najprej smo opazili daleč za Slov. Kalvarije smodko [cigaro], ki je postajala vedno večja ter se bližala preko Kalvarije [grič nad Mariborom] in odjadrala v smeri proti Piramidi. Ves popoldan in zvečer so se sukali pogovori okoli zračnega orjaka, ki je menda prvič posetil Jugoslavijo." Iz Prevalj so poročali: "`Grof Zepelin´ je tudi nas posetil na svojem potovanju v Celovec. Priletel je okrog 14. s severnozapadne strani v višini kakih 800 m. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljajo in občudovalo zračnega orjaka, čigar trup se je svetil v solncu kakor velika srebrna smotka. Krenil je naglo v smeri proti Slovenjgradcu in nam je le prekmalu izginil izpred oči."
Iz Radelj ob Dravi: "Polet zračnega velikana smo tudi mi v Dravski dolini opazovali z velikim zanimanjem. Ljudje so nestrpno pričakovali, kdaj se bo prikazal zračni orjak. Napoved se je glasila okoli 13.55 nad Dravogradom. Plul je že v zgornjem delu Dravske doline točno v smeri Drave. Nad Marenbergom [Radljami ob Dravi] se je pojavil okoli 14.10 v višini okoli 1400–1600 m; vendar pa se je precej počasi oddaljeval v smeri toka Drave proti Mariboru. Vse prebivalstvo je drlo na prosto ter z velikim zanimanjem sledilo poletu zračnega orjaka. Našemu fotoamaterju g. Kandriču Radu pa se je posrečilo, da ga je `pritisnil´ v največje zadovoljstvo vseh navzočih."
"Opazovanje Zeppelina na Kobanskem [Kozjaku]. Edino številni nemški planinci, ki so došli v nedeljo zjutraj k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, so bili točno informirani o poletu nemškega zračnega velikana. Že od desete ure dalje so vršili `opazovalno službo´ proti vzhodu, odkoder bi moral po poročilih pripluti zrakoplov. Na veliko presenečenje je okrog 14. ure priplul z nasprotne strani – s Koroškega. Veličastno je plul nad Dravsko dolino, od cerkve ga je množica domačinov, letoviščarjev in izletnikov opazovala ves čas tudi nad Prekmurjem in avstrijsko Gradiščansko, dokler ni izginil v megli nad Gradcem."
"Starčki so pripovedovali mladim …"
"Predmet popoldanskih razgovorov v nedeljo, 12. t. m. je bil o zrakoplovu `Zeppelin´. Ljudstvo je presenečeno opazovalo v smeri proti Mariboru ogromno zračno smodko, ki je plavala po zraku prav počasi. Starčki so pripovedovali mladim, da so z enakim zanimanjem ogledovali oni prvi vlak, ki je mladini danes nekaj povsem vsakdanjega."
Pot na severni tečaj
Dva tedna po obisku Maribora in okolice je bil Graf Zeppelin že na novi poti. Tokrat je bila pred njim mnogo zahtevnejša preizkušnja: "Friedrichshafen, 25. julija. Včeraj, ob 9.45, je krenil zrakoplov `Grof Zeppelin´ na svoj veliki znanstveni polet proti Severnemu tečaju. Odhod je bil zelo svečan. Nekaj minut pred 9. uro so bili zbrani na krovu zračnega orjaka že vsi člani odprave. Poslovilni govor je imel kapetan dr. Eckener, ki je naglasil, da odhaja zračna ladja na svoje prvo znanstveno potovanje v času, ko se mora nemški narod boriti z eno najtežjih [gospodarskih] kriz. Zrakoplov bo letel nad predeli, kjer bo mogoče ugotoviti še mnogo doslej neznanih dejstev. Za dr. Eckenerjem je govoril kapetan Lehman [Ernst August Lehhmann (1886–1937); umrl v nesreči Hindenburga v ZDA], ki je obrazložil tehnično stran polarnega poleta.«
"Kot zadnji govornik je nastopil sloviti ruski učenjak, polarni raziskovalec profesor Samojlovič. Govoril je nemško in napovedal, da bo odprava proučila predvsem klimatske prilike ob tečaju. Vreme za polet ni baš najbolj prikladno, ker leži sedaj proti tečaju debela megla, ki bo otežkočala navigacijo in znanstvena opazovanja. Zrakoplov ima s seboj za 110 ur goriva, če bo ves čas letel z vsemi petimi motorji. V slučaju poleta s štirimi motorji pa se bo lahko kretal tudi šest dni nepretrgoma v zraku. Zrakoplov vozi s seboj hrane za dva meseca in pol, tako da je strah pred gladom v slučaju nesreče precej neutemeljen. Polet finansira organizacija Aero-Arktis, v kateri sodelujejo Rusi, Švedi, Američani in Nemci."
Pot na severni tečaj je moral cepelin predčasno prekiniti, toda kljub temu odprava ni bila zaman. Več o tem pa morda ob kakšni drugi priložnosti. Ljubitelji letalstva in zračnih plovil pa ne zamudite priložnosti, saj v torek, 20. julija, v Slovenijo (na letališče Lesce) prihaja zrakoplov Goodyear Blimp, ki nosi oznako Zeppelin NT.
Današnja zgodba o obisku cepelina je prva iz nove serije Poletje 1931. Serija prinaša kratek pregled pomembnejših pa tudi povsem vsakdanjih dogodkov, ki so odmevali v naših krajih ter zunaj meja domovine pred devetdesetimi leti oziroma poleti leta 1931. Naslednja zgodba sledi že čez nekaj dni.
Rok Omahen je dokumentalist raziskovalec iz TV-arhiva in dokumentacije RTV Slovenija. rok.omahen@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje