Letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada, plesalka Mateja Rebolj, skupaj z igralcem Markom Mlačnikom nastopa kot simbol bistva umetnosti 21. stoletja, ki ga v 50-urnem projektu zaznamujejo Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič. Foto: Kino Šiška
Letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada, plesalka Mateja Rebolj, skupaj z igralcem Markom Mlačnikom nastopa kot simbol bistva umetnosti 21. stoletja, ki ga v 50-urnem projektu zaznamujejo Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič. Foto: Kino Šiška
Dragan Živadinov: Postgravity Art
Ustvarjalna ekipa projekta se je po 50 letih postgravitacijske umetnosti sprehodila že na lanski Performi v New Yorku. Foto: Kino Šiška

Gre za inofrmans Postgravity Art: Transformans, Performans, Informans, ki ga predstavljajo avtorji Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič. Potem ko se je petdeset let postgravitacijske umetnosti novembra lani odvilo že na bienalu novega vizualnega performansa Performa, se je petdeset ur trajajoča predstava začela v Kinu Šiška 20. aprila ob 20. uri. Vseh 50 točk postgravitacijske umetnosti, ki jih podpira 50 glasbenih variacij Daria Serevala, se bo sklenilo 22. aprila ob 22.00, 50 ur Postgravityarta pa bo mogoče spremljati tudi prek Radia študent.
Od 18. stoletja do 2045
Če izhajamo iz predstavitve v New Yorku, gre za ponazoritev ključnih konceptov in zgodovinskega zaledja postgravitacijske umetnosti skozi spoj videoprojekcij, žive igre in informativnih performativnih točk. Projekt popelje od treh preteklih paradigem umetniškega snovanja – prek formalne logike podobe 18. stoletja, dialektične logike 19. stoletja, časa fotografije in filma, paradoksne logike 20. stoletja, ki ga zaznamujejo videposnetki, hologrami in računalniška grafika, do 21. stoletja, v katerem nastopita plesalka Mateja Rebolj in igralec Marko Mlačnik. Ta sta kot napovedi platinov oziroma satelitov, ki bodo ob 50-letnici predstave, leta 2045, na nebu nadomestili takrat pokojne igralce. Tokratni projekt sicer pronica iz istega izhodišča in ohranja osnovno konstrukcijo predstave, a hkrati prinaša nekaj novega, nekaj, kar bo tudi napoved naslednjega projekta.

V petdesetih urah se ustvarjalci ustavijo tudi pri imenih, ki so snovali pot k ustvarjanju v gravitacijski točki 0, pogojih, kjer se umetnost najbolj približa popolnemu abstrahiranju umetniškega objekta in umetniške konstrukcije. Poleg Hermana Potočnika Noordunga, čigar ime nosi že omenjena izhodiščna predstava, so to še imena tržaškega konstruktivističnega Ambienta z Edvardom Stepančičem na čelu.
Pet let do druge ponovitve Noordung::1995-2045
Premiera Petdesetletne gledališke predstave Noordung::1995-2045 je bila odigrana 20. aprila 1995 v Festivalni dvorani v Ljubljani, pet let pozneje je sledila prva ponovitev v središču za usposabljanje kozmonavtov Jurij Gagarin – Zvezdno mesto, natančno pet let pa bo preteklo še do druge ponovitve v letu 2015.