Ponudil bo pogovore, literarne večere, izmenjevalnico poezije, literarne zajtrke, predavanja, okroglo mizo in performans.
Na festivalu, ki so ga letos podnaslovili Literatura, ki družbi nastavlja ogledalo in gradi povezane skupnosti, vsako leto izberejo teme, ki zaznamujejo družbo. Tokrat so v ospredje postavili priseljenstvo, revščino, cenzuro, vojne in zablode neoliberalnih družb, je v sporočilu za javnost zapisala koordinatorica festivala Alenka Veler.
"Problemi, ki jih naslavljajo knjige, o katerih govorimo, so kompleksni, ne da se jih zlahka rešiti. Tudi festivala ne ustvarjamo z naivno mislijo, da bomo na njem z roko v roki odkrili rešitve. Ampak o problemih je treba govoriti in tudi o umetnosti, ki se jih dotika. Itn. odpira še en prostor za pogovor o literaturi, umetnosti in problemih in teh prostorov ni nikoli preveč," so v sporočilu za javnost navedli besede kuratorja letošnjega izbora festivalskih knjig Matevža Remsa.
Festival bo 4. oktobra ob 16. uri uvedla menjalnica knjig. Sledi predstavitev romana EMŠO makedonske pesnice in pisateljice Lidije Dimkovske. Avtorica s svojimi deli in delovanjem nenehno opozarja, da smo okvire nacionalnih književnosti prerasli in je naposled prišel čas za novo ali pa morda ne tako zelo novo, razumevanje književnost kot tiste svetovne. V romanu, ki je poleti izšel pri Cankarjevi založbi in ki je v Makedoniji prejel nagrado za roman leta, avtorica prevprašuje pobeg, eksil in kako z odsotnostjo meriti tisto, kar je pravzaprav prisotno.
Sledil bo večer, posvečen palestinski poeziji, ki so ga naslovili Saj ne da ne verjamem več v besede. Uvodnemu predavanju prevajalke Katje Zakrajšek bo sledilo branje palestinske poezije, ki je v prevodih izhajala v revijah Literatura in Borec ter na spletu.
V soboto dopoldne vabijo na zajtrke, na katerih bodo gostili pisatelje Pio Prezelj, Špelo Frlic in Andreja Tomažina. Sledil bo pogovor z naslovom Dom ni samo streha nad glavo, na katerem bo ilustratorka Neža Šivec predstavila svoj stripovski prvenec Črepinje. V njem bralca popelje po ljubljanskih ulicah in ob tem razkriva različne obraze brezdomstva, nasilja, revščine in odvisnosti.
Zvečer bosta Blaž Kavšek in Selma Skenderović na predavanju z naslovom Blišč literarnega brezdomstva spregovorila o izoblikovanju figure migrantskega pisatelja, dan bo sklenila tradicionalna menjalnica poezije.
Nedeljo bo popoldne uvedel pogovor o knjigi Primer: Anhovo z avtorico Jasmino Jerant. Z raziskovanjem Srednje Soške doline avtorica prepleta industrijo gradbenega materiala azbesta, upor delavcev, zdravstveno krizo in azbestozo kot posledico slabih delovnih pogojev in uničene okolice.
Sledila bosta okrogla miza o fenomenu prepovedanih knjig ter pogovor pesniških kolegov Ane Pepelnik in Toneta Škrjanca. Kot so zapisali organizatorji, tokrat na festivalu prvič preizkušajo nov format dogodka, na katerem pisatelje in pisateljice, pesnike in pesnice prosijo, da si izberejo najljubšega kolega ali kolegico, s katerim se bodo pred festivalskim občinstvom pogovarjali o življenju, upanju in pisanju.
Festival bo sklenil gledališko-gibalni performans Šotor iz rjuh.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje