Mirko Cuderman se je rodil leta 1930 v Tupaličah na Gorenjskem, po ljubljanski Teološki fakulteti in posvečenju v duhovnika je študiral na Dunaju, kjer je doktoriral iz muzikologije. Po vrnitvi v Ljubljano je v šestdesetih letih preteklega stoletja vodil zbor stolne cerkve sv. Nikolaja, nato pa več najvidnejših slovenskih zborov: Consortium musicum, zbor Glasbene matice, Komorni zbor RTV Ljubljana, Slovenski oktet in ne nazadnje Slovenski komorni zbor, ki ga je kot prvi poklicni domači pevski ansambel leta 1991 tudi ustanovil in bil dve desetletji njegov umetniški vodja. Postavil je prvi zborovski abonma z nazivom Vokalni abonma, ki je danes del sporedov Slovenske filharmonije, Slovenki komorni zbor pa je bil preimenovan v Zbor Slovenske filharmonije.

"Ne moreš peti samo žalostnih in ne moreš peti samo veselih"
"Mislim, da je predvsem važno to – program! Kakšen program boš izbral, kaj bo na koncertu, da je smiselno, vsebino in tudi stil, v modi so zdaj stilni koncerti, da delaš samo koncerte enega obdobja – recimo renesanso ali barok ali klasiko ali sodobno, in to je treba tako programirati, take skladbe izbrati, da so zanimive za ljudi. Ne moreš peti samo žalostnih in ne moreš peti samo veselih, biti mora raznovrsten žanr. Ne pa tak, da bi delal kompromis z okusom občinstva," je o izbiri glasbenih programov v intervjuju za Televizijo Slovenija ob svoji 80-letnici povedal Mirko Cuderman.

Sistematičnost in temeljito poznavanje glasbene literature
Mirko Cuderman je na koncertih izvedel izjemno število del a-capella in vokalno-instrumentalne glasbe v slogovnem razponu od renesanse do sodobnosti, od velikih del svetovne glasbene zakladnice do manjših del domačih skladateljev. Koncertni sporedi so temeljili na Cudermanovi sistematičnosti in na temeljitem poznavanju glasbene literature, mnoga dela je v Ljubljani prvič izvedel, koncerti Consortium musicum v sedemdesetih in osemdesetih letih in nato v Vokalnem abonmaju Slovenskega komornega zbora (ali v sodelovanju z drugimi glasbenimi institucijami, zlasti s Slovensko filharmonijo in tudi s Simfoniki RTV Slovenija) pa so temeljno obogatili glasbeno življenje v Ljubljani. Občinstvu je omogočal, da je slišalo dela, kot so Bachova Velika maša v h-molu ter Matejev in Janezov pasijon, Beethovnova Missa solemnis, Mozartov, Brahmsov in Verdijev Rekviem in še druge velike mojstrovine, ki so sicer v slovenskem glasbenem prostoru redko na sporedu.

"Koncert je danes, jutri ga ni več. To je omejeno na tisto število poslušalcev, ki so v dvorani, vse ostalo je pa to pravzaprav ves trud zaman. Če pa ti to daš na nosilce zvoka, na ploščo, pa ostanejo tudi drugim, za poznejše rodove, in zato bi rekel, je zelo potrebno snemanje. In jaz sem hotel to pokazati, vse tiste, ki so nekaj prispevali k razvoju slovenske zborovske glasbe … Zame je najboljši skladatelj zborovski Emil Adamič. To je brez dvoma, tega ne more nihče tajiti. On ima ogromen opus. V antologiji je zastopan s štirimi ploščami, se pravi osemdeset pesmi, in to je samo majhen delček tistega, kar je on napisal," je o snemanjih in slovenskih zborovskih skladateljih povedal v intervjuju ob svoji 80-letnici.

Slovo od aktivnega poustvarjanja na glasbenih odrih
Mirko Cuderman se je s slavnostnim koncertom ob osemdesetletnici v Slovenski filharmoniji pred desetimi leti z izvedbo Brucknerjevih mojstrovin – Maša v f-molu in Te Deum – poslovil od aktivnega poustvarjanja na glasbenih odrih, a se njegova dediščina ohranja tudi danes. Prvič prek posnetkov slovenske zborovske glasbe, ki jih je v zbirkah Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba posnel in izdal na okoli sto ploščah, kasetah in zgoščenkah. Drugič prek mnogih zborovskih dirigentov danes srednje generacije, ki jih je kot profesor vzgojil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tretjič pa z donacijo lastne zborovske zbirke in arhiva zbora Consortium musicum, ki sta bila leta 2013 temelj za ustanovitev Slovenskega zborovskega arhiva pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Spodaj si lahko pogledate dokumentarni film Regens chori – portret dr. Mirka Cudermana in Slavnostni koncert iz Slovenske filharmonije ob njegovi 80-letnici.