Zdaj, pri devetdesetih letih, je Katrina poslednja živeča govorka jezika n|uu, enega od staroselskih jezikov Južne Afrike, ki so jih daljnosežni učinki kolonializma in apartheida večinoma izkoreninili. "Sramotili so nas, ko smo bile še majhne deklice, zato smo jezik nehale govoriti," je 90-letnica pojasnila za tiskovno agencijo Reuters. Namesto v materinščini je začela govoriti v afrikanščini, jeziku, ki ga je podpirala manjšinska belska oligarhija Južne Afrike.

V zrelih letih se je Katrina Esau zavedla, kako pomembno je pri življenju obdržati materni jezik – v svojem rodnem Upingtonu je ustanovila celo šolo, da bi ga predala komu iz mlajše generacije.

Jezik n|uu je uporabljala lovsko-nabiralska skupnost, ki je na jugu Afrike živela pred prihodom evropskih kolonizatorjev. Ta ljudstva so govorila celo vrsto jezikov iz družine san, ki pa so danes večinoma izumrli. "V času kolonializma in apartheida staroselskim skupinam ni bila dovoljena raba njihovih jezikov, tako smo končali na točki, ko govorcev skoraj ni več," je povedala lingvistka Lorato Mokwena z Univerze v Western Capu. "Pomembno je, da dokler Katrina še živi, naredimo največ, kar lahko, za ohranitev in dokumentacijo njenega jezika."

Usoda jezika v rokah babice in vnukinje
Ouma – to pomeni babica – Katrina je začela otroke poučevati okrog leta 2005; pozneje je šolo odprla s pomočjo vnukinje in jezikovne aktivistke Claudie Snyman. A šolsko stavbo so v času zaprtja zaradi covida razdejali vandali in je zdaj opuščena. "Zelo me skrbi. Z jezikom še nismo tam, kjer bi morali biti. Če Ouma umre, je vse umrlo" je iskrena Claudia Snyman. Rada bi se naučila dovolj, da bi nekoč šolo znova odprla in nadaljevala babičino izročilo. "Naredila bom vse, kar je v moji moči, da ta jezik ne bi izumrl."

Samotna starost
Katrina ima dve še vedno živeči sestri, a jezika n|uu ne govorita – pravzaprav ga ne govori nihče več, z izjemo posameznih fraz in stavkov, ki so se jih ljudje naučili od Katrine. "Pogrešam pogovor s sočlovekom," pravi starka. "Ni prijeten občutek. Govorim in hodim že, ampak veste ... Človek pogreša nekoga, s katerim bi lahko sedel in se z njim pogovarjal v n|uujščini."